Slovenska slovnica 1964 - page 309

Stavki z zanikanim brezosebnim povedkom
biti, ostati
nimajo
slovniške osebkove besede, pač pa smiselno.
b) Na shod
je prišlo (se je zbralo)
l j u d i kakor mravelj. F ran ­
celjnu
je preostajalo č a s a
. Mirku je vedno
manjkalo
d e n a r j a .
Na travniku
se je paslo (je bilo)
ž i v i n e , kolikor je še nisem videl.
V gorski vasici
je živelo
l j u d i ko v majhnem mestu.
P ri brezosebno rabljenih glagolih
biti, zbrati se, priti, preosta-
jati, manjkati, pasti se, živeti
itd. stoji smiselna osebkova beseda
v rodilniku. — V vseh gornjih prim erih pa moremo ugotoviti, da je
smiselna osebkova beseda v rodilniku pravzaprav delni rodilnik,
ki je bil sprva prilastek (V gorski vasici je živelo
toliko l j u d i
ko
v majhnem mestu. — Franceljnu je preostaijalo
dosti
č a s a.). Ko pa
izpustimo količinski izraz
(toliko, dosti, kaj),
postane prilastek na­
videzno smiselna osebkova beseda v rodilniku. Tak smiselni subjekt
je torej odvisen od izpuščenega količinskega izraza.
Pomni.
Ob pomožnem glagolu se večkrat rabi zaimek v rodilniku:
N i
ga moža tako poštenega, kakor je bil rajni. In tistih lepih srebrnih
dvajsetič,
ni
jih več.
c) J o ž e t u
se je ob
knjigi k a r
dremalo. Sanjalo
se m u
je,
da
je dobil odlično. Lenemu M a r k u
se hoče
samo spati. G o s p o d u
se ni ljubilo
po hruške.
Smiselna osebkova beseda more stati tudi v dajalniku.
č) Sosedovo m a t e r
je postalo
tako
strah,
da je zavpila. T e t o
je
močno
skrbelo
. Tako jo
je sram.
Smiselna osebkova beseda more stati tudi v tožilniku.
d) S k m e t i j s t v o m
ni bilo
nič po naših krajih. Z njegovim
z d r a v j e m je
šlo
navzdol. S t o s t v a r j o
se je obrnilo
na bolje.
Smiselna osebkova beseda lahko stoji tudi v orodniku.
Vezanje povedka z osebkom. — 1. E n a osebkova beseda:
a)
Hrast stoji
v turjaškem dvoru.
Dolina se je napolnila
s šotori.
Mestni
očetje so se zbrali
k sodbi.
Vi
zadnjič
slišite
moj glas.
Mi
smo
korenjaki.
Mati je postala
tolažnica otrok.
Gozdič je
že zelen.
Ti
sam
si
gospodar.
V gornjih stavkih imamo po en povedek in eno osebkovo besedo.
Povedek se ujema z osebkom v osebi, številu, spolu in sklonu.
b)
Bilo je sedem
hudih let.
Devet je padlo
vselej glav.
Dovolj
pokore
je bilo
za ta greh.
Opravljenega je bilo
nenavadno
mnogo
za
42 mož.
Kolikor jih je bilo dobrih,
jih je pobrala vojska.
Veliko
dobrega se bo
storilo
v tej hiši.
309
I...,299,300,301,302,303,304,305,306,307,308 310,311,312,313,314,315,316,317,318,319,...352
Powered by FlippingBook