c) Melkijad je imel resno voljo
pogospoditi se
(= da bi se po-
gospodil). — Za prilastek rabi lahko tudi nedoločnik. Ker tu nedo
ločnik nadomešča odvisnik, gre v takih primerih za skrajšane stavke.
P ristavek.— a)
Pisatelj
T rubar se je rodil na Raščici.
b)
Prvi slovenski pisatelj
T rubar se je rodil na Raščici.
c) Trubar,
prvi slovenski pisatelj,
se je rodil na Raščici.
Prilastek je nesestavljen (a) ali pa sestavljen (b, c). Če ima
samostalnik sam ob sebi še prilastke pa se ujema v sklonu s samo
stalnikom ali zaimkom, katerega natančneje določa, se imenuje tak
sestavljen prilastek p r i s t a v e k ali a p o z i c i j a . Stoji lahko
pred ustreznim samostalnikom ali za njim.
Števniški prilastek. — a)
Ena
se (tebi je želja spolnila.
Dva
oblaka sta se srečala visoko nad gorami. Zlato ptičko so ujeli
trije
fantje mladi. P ote pa pridejo
štirje
možje.
Po prilastkih v gornjih primerih vprašamo: koliko? Ti prilastki
so glavni števniki od ena do štiri.
Glavni števniki od ena do štiri so pridevniški prilastki,
b)
Pet
krav za en groš. P tica je letela čez
devet
gora, čez
devet
voda.
Tristo
ugank.
Ležeče tiskane besede v primerih pod točko b) so števniki, a
niso prilastki. Imajo pa poleg sebe samostalniške prilastke v ro
dilniku.
Števniki od vštetega števnika
pet
dalje imajo pri sebi samo-
stalniški prilastek v rodilniku.
Prislovna določila
Kaj so. — Pastir žene ovce
na pašo.
Voli stoje
v hlevu.
Reka teče
po dolini. Včeraj
je prišel stric. Bolnik
žalostno
stoče.
Zaradi hude
zime
je pozeblo drevje.
Prislovna ali adverbialna določila so tiste besede ali besedne
skupine, po katerih se vprašamo z vprašalnimi prislovi:
kam? kje? kod?
itd. — prislovno določilo k r a j a ,
kdaj?
itd. — prislovno določilo č a s a ,
kako?
itd. — prislovno določilo n a č i n a ,
zakaj? čemu?
— prislovno določilo v z r o k a .
Prislovno določilo kraja. — Uboga Terezinka je bivala
v koči
kraj vasi. Nekoč se je napotila
v gozd.
Dolgo je hodila po
goščavi.
Tam
je srečala staro ženico. Ta jo je vprašala:
»Kod
pridem do
314
