da bi stavek z veznikom ne imel pravega smisla brez prvega. Zato
tudi tak i zvezi pravimo, da je priredna. Če povezujemo med seboj
istovrstne stavke, pravimo, da so priredni, taki zvezi pa p r i
r e d j e .
Drugače pa je v 5. in 6. zgledu. Veznik k e r povezuje svoj
stavek tako tesno z nasledkom, da stavek brez tega izgubi svoj
smisel in svojo upravičenost. Zato pravimo, da so stavki s takimi
vezniki od drugih o d v i s n i , da so j im p o d r e j e n i . Odvisni
pa so lahko od stavkov, ki morejo stati sami zase, to so g l a v n i
s t a v k i , ali pa od drugih odvisnih stavkov. Zvezi glavnih stavkov
in odvisnikov pravimo p o d r e d j e .
Podredje in prired je imamo v tem primeru: grmelo je, da se
je zemlja tresla, in se bliskalo, da je bilo svetlo kakor podnevi. —
Stavka
grmelo je
—
in se bliskalo
sta glavna in med seboj p rire
jena. Vsak pa ima poleg sebe še odvisnik, tako da imamo v prvem
in drugem delu podredje. Obe podredji pa sta združeni v priredje.
P rired je je zveza dveh ali več glavnih stavkov.
Podredje je zveza glavnega stavka in enega ali več odvisnikov;
tu je odvisni stavek dodan glavnemu v pojasnilo, nima pa sam ob
sebi samostojnega pomena.
Priredje
Vezalno priredje. — 1. Visoko vrh planin stojim, v veselju
rajskem tu živim. Toplo je bilo in sneg se je tajal na strehah. Po
motvoz do križa segne in na lok si ga nategne, trs t (tenak si priostri,
za strelico priredi,
potlej
mahne vzdolž doline kraj morja iskat
divjine. Zeblo me je pa lačen sem bil. Krjavelj je nekaj zagodrnjal
ter
se tiho izmuzal iz sobe. Smrekarica je slišala stopinje svojega
moža;
tudi
gospodinja jo je na to opozorila. Gospod je sedel, začel
presti čas,
nato
je poklical lovca. Sever in jug se budita, drami se
vzhod in zahod.
V teh prim erih imamo po dva ali več glavnih stavkov, torej
priredje. Posamezni stavki so si po vsebini sorodni; vsak ima zase
svoj pomen, vsi skupaj pa izrekajo splošno misel. Vežejo se med
seboj z vezniki (in, pa, ter), drugi pa so ločeni z vejico ali s pod
pičjem. P red vezniki in,
pa ter
n e stoji vejica.
Priredje, v katerem so si stavki po vsebini sorodni, imenujemo
v e z a l n o ali k o p u l a t i v n o priredje.
2. Mi pa pod sonci se bijemo, vijemo, sijemo, gasnemo, škodi
mo, hasnemo, v kupe medu in otrova si lijemo, prostor vesoljni
320
