2. a) Med lovci tudi kmetič je,
ki
videl jesti ga graščak na klop-
čici je ovsenjak. V mestu sem našel sošolca, s
katerim
me je vezalo
že staro prijateljstvo.
b) Novica,
da
bomo kmalu rešeni trpljenja, nam je vlila novega
upanja. S trašna mu je bila misel,
da
bo tepen.
c) Radovednost,
kdo
je v hiši, je prignala Domna pod okno.
Na vprašanje,
kaj
dela ljudi srečne, je težko odgovoriti. Zgodbo,
kako
je pijani berač zažgal hišo, je živo naslikal Meškov Gašper.
Nihče mu ne more odgovoriti na vprašanje,
koliko
zvezdic je pose
janih po nebu. Misel,
ali
pride, me neprestano bega.
Prilastkove odvisnike vežejo z glavnimi stavki: a) oziralni za
imki, b) veznik
da,
c) vprašalni zaimki in prislovi.
K rajevni odvisnik. — 1. Analiziraj prosti in zloženi stavek:
V gornjem prim eru smo prislovno določilo kraja spremenili
v odvisnik. Po njem se vprašujemo prav tako kakor po prislovnem
določilu kraja.
Odvisnik, ki nadomešča prislovno določilo kraja, imenujemo
k r a j e v n i o d v i s n i k (lokalni stavek).
2.
K jer
se prepirata dva, tre tji dobiček ima.
Koder
se nebo raz
penja, grad je pevca brez v ratarja. Pojdi,
kamor
ti je pot! Poberi
se,
od koder
si prišel!
Koder koli
boste potovali, vsadite zrno to!
K jer koli
se ustavim, povsod me preganjajo.
K jer
iz zamreženih
se celic prikaže bledo lice kdaj, poslal cvetočih sem marelic dekle
tom kitico skrivaj.
V gornjih glavnih stavkih moremo povsod vstaviti kazalni pri
slov (...,
tam
tre tji dobiček ima; Pojdi
t j a ,
. . . itd.).
K rajevne odvisnike vežejo z glavnimi stavki oziralni zaimki ali
prislovi; v glavnem stavku more stati kazalni prislov.
P r i s l o v n i o d v i s n i k i
Vrabec živi
pri človekovem domovanju.
Vrabec živi
↓
kje?
pri človekovem domovanju
prisl. dol. kr.
kjer človek domuje (a)
prisl. odv. kr.
Vrabec živi,
kjer človek domuje.
Vrabec živi (A)
↓
kje?
328
