V podredju je glavni stavek
čas ozdravi.
Iz njega se vpra
šujemo po odvisniku tako kakor po predmetu v 4. sklonu prostega
stavka. Odvisnik torej nadomešča predmet glavnega stavka.
Odvisnik, ki nadomešča predmet glavnega stavka, se imenuje
p r e d m e t n i o d v i s n i k (objektni stavek).
2. a)
Kdor
ni dalje prišel ko do korita, temu je vsaka m laka
morje.
Kar
si kupil, to boš lupil. Gorje mu,
ki
v nesreči biva sam!
b) Poglej,
kdo
je prišel! Naj ne ve levica,
kaj
dela desnica. Anti
veš,
kako
se taki reči streže. Oče je vprašal Ju reta,
koliko
je pri
služil. Rad bi vedel,
ali
še živi moja mati.
c) Ne čutiš,
da
vhod le v življenje je s cvetjem posut? Hčeram
pa povej in sinovom,
da
smo padli za svobodo jaz in drugi.
Predmetni odvisniki se vežejo z glavnimi stavki: a) z oziralnimi
zaimki, b) z vprašalnimi zaimki in z vprašalnim i prislovi, c) z vez
nikom
da.
3. a) Otrok
ne v e,
kaj
se
z njim
godi.
Otrok ne
v e,
kaj
se je
z njim
godilo
.
b) Otrok
ni vedel,
kaj
se
z njim
godi.
Otrok
ni vedel,
kaj
se je z
njim
godilo.
Glagol odvisnega stavka
»godi se«
je po trajnosti nedovršen.
V prvem stavku pod a in b je dejanje odvisnika istodobno z deja
njem glavnega stavka, v drugem pa preddobno.
V predmetnem odvisniku izražamo istodobnost s sedanjikom,
preddobnost s preteklim časom.
Prilastkov odvisnik. —
1. Analiziraj prosti in zloženi stavek:
Lažnivemu človeku nihče ne zaupa. Nihče ne zaupa človeku, ki laže.
V gornjem prim eru smo spremenili prilastek prostega stavka
v odvisnik. Po njem se vprašujemo p rav tako kakor po prilastku.
Odvisnik, ki nadomešča prilastek glavnega stavka, imenujemo
p r i l a s t k o v o d v i s n i k (atributni stavek).
ne zaupa človeku
↓
kakšnemu?
nihče ne zaupa človeku (A)
↓
kakšnemu?
lažnivemu
pril.
ki laže (a)
pril. odv.
327
