Prislovni odvisnik vzroka izraža vzrok dejanja ali stanja v glav
nem stavku. Po njem se vprašujemo tako kakor po prislovnem
določilu vzroka, katero tudi nadomešča.
Odvisni stavek, ki nadomešča prisl. dol. vzr. in izraža vzrok
dejanju ali stanju glavnega stavka, se imenuje v z r o č n i o d v i s
n i k (kavzalni stavek).
2. A kmet le zoblje ovsenjak,
ker
grudi ga že lakota.
Ker
se je
bližala deževna doba, je bilo treba misliti na udobnejše stanovanje.
Kaj mi boš to pripovedoval,
ko
sam ne veš resnice. Ali te ni sram,
ki
imaš pijanca za moža. Vesel sem,
da
si prišel.
Vzročne odvisnike vežejo z glavnimi stavki vzročni vezniki:
ker, ko, da
in oziralni zaimek
ki
(za ljudski zaimek
kə
ali pa za
ko).
II. N a m e r n i o d v i s n i k : 1. Analiziraj:
Nisi prišel k hiši lenobo past.Nisi prišel k hiši, da bi lenobo pasel.
nisi prišel
nisi prišel k hiši (A)
↓
čemu?
↓
čemu?
s
kakšnim namenom?
s
kakšnim namenom?
lenobo past
da bi lenobo pasel (a)
prisl. dol. vzr. (namera)
prisl. odv. vzr. (namera)
Prislovni odvisnik vzroka nadomešča tu prisl. dol. vzr. ali name
nilnik in izraža namero dejanja v glavnem stavku.
2. Sam je šel v gozd,
da
bi si nalovil polhov. Človek ni zato na
svetu,
da
bi lenobo pasel. Delaj dobro,
da
bodo tud i tebi dobro
storili! Seže po palico,
da
jo zažene.
Namerne odvisnike uvajamo z veznikom
da.
V glavnem stavku
more stati beseda
zato.
Odvisnik, ki nadomešča prisl. dol. vzr. in izraža namero (namen)
dejanja v glavnem stavku, se imenuje n a m e r n i o d v i s n i k
(finalni stavek). Uvaja se z veznikom
da
v povednem in pogojnem
naklonu.
Posebnosti
Skrčeno priredje.
— 1. a) Zgodovina nam kaže ne samo lepa
in slavna dela, marveč (kaže) tudi strasti in hudobije.
b) Ali bom pastir v Korotanu ali (bom) še nadalje študent.
c) Volk dlako spremeni, a narave nikdar (ne spremeni). Vsak
svoj konec doseže, a cilja ne (doseže). Revi se solzni ulije potok,
a ne (ulije se) le za kapljico kaplja. Kmet dela z roko, razumnik
pa (dela) z glavo.
334
