Veliki stavek. — Ko zemlja razpokana proti nebu zeva, ko
cvetica na polju žalostno velo glavico poveša, ko žejna žival za
stonj pijače išče po izsušenem potoku, ko žaba hripava v vejevju
kliče dežja z neba, ko se kmetič skrbno ozira po oblakih, ki se
počasi zbirajo na nebu: o kako dobro, kako blago tedaj deje človeku,
če prišum i težko pričakovani dež. — Ko bi se sklicali narodi pred
sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti,
kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne omike: smel bi se mali
slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobnimi
bukvicami, katerim se pravi Prešernove Poezije.
V gornjih dveh primerih imamo jasno dva dela, ki sta med seboj
ločena z dvopičjem. P rv i del take skupine misel samo pripravlja,
drugi del pa jo izpeljuje in zaključuje. P rvi del, ki misel pripravlja,
se imenuje prorek, drugi del, ki jo izpeljuje in zaključuje, pa porek.
Obsežno in umetno sestavljeno skupino glavnih in odvisnih
stavkov imenujemo v e l i k i s t a v e k ali p e r i o d o . Perioda ima
dva dela: pripravljalni p r o r e k in sklepni p o r e k .
Prem i in odvisni govor.
1. Mlada Slovenija kliče:
»Pot do sv o b o d e je ena sama.«
Mlada Slovenija kliče, d a
je p o t do svobod e ena sam a .
Govor lahko navajamo dobesedno (premi govor) ali samo po
smislu (odvisni govor). Dobesedni govor postavljamo med nareko
vaje, odvisni govor loči od napovednega stavka vejica.
2. Pavel je odgovoril:
»V rg li so m e v je čo
,
k e r sem lju b il
tr p in e .«
Pavel je odgovoril,
da so
ga
v r g li v ječo, k e r
je
lju b il tr p in e
.
Sosed je odkimal:
»Um rl boš, P lan ja vec, tega n o b en padar
n e o zd ra v i
.«
Sosed je odkimal, č e š d a bo
P la n ja v e c u m r l
,
tega (da)
n o b e n
. . .
V najsvetejši jezi je rekla: »Mo ž , ti
n im a š člo veškeg a srca.
T e bi se še tv o j o tro k n e sm ili.«
V najsvetejši jezi je rekla m o ž u ,
da n im a člo ve ške g a srca
,
da se m u še n je g o v (lastni) o tro k n e sm ili
.
V odvisnem govoru uvaja pripovedni stavek veznik da, včasih
okrepljen s
češ.
V nadaljnjih stavkih se veznik lahko ponavlja ali
opušča.
Odvisni govor povzema vsebino premega govora. Temu ustrezno
se spreminjajo osebe in zaimki. Časi ostanejo nespremenjeni.
336
