P ri veznikih
preden
in
prej ko
se mora dogoditi dejanje glav
nega stavka prej, preden nastopi dejanje odvisnika.
P ri odvisnikih z vezniki
brž ko, kakor hitro, komaj, toliko da
nastopi dejanje glavnih stavkov takoj, ko se konča dejanje odvis
nega stavka.
V prim eru z veznikom
medtem ko
pa je dejanje odvisnika in
glavnega stavka istočasno, lahko pa sta si dejanji glavnega in
odvisnega stavka vsebinsko nasprotni. Za
medtem ko (vtem ko)
se
večkrat rabi tudi izposojeni veznik
dočim,
vendar ga Slovenski
pravopis odklanja.
Časovne odvisnike vežejo z glavnimi stavki časovni vezniki in
oziralni prislovi; ti izražajo časovno razmerje med dejanjem glav
nega in odvisnega stavka.
Načinovni odvisnik.
— I. P r a v i n a č i n o v n i o d v i s n i k .
1.
Brez besede so sedli
Ne da bi spregovorili besedo,
za mizo.
so sedli za mizo.
so sedli
so sedli za mizo (A)
↓
kako?
↓
kako?
brez besede
ne da bi spregovorili (a)
prisl. dol. n.
prisl. odv. n.
Če analiziramo prosti in zloženi stavek, vidimo, da nadomešča
odvisnik prislovno določilo načina in izraža način, kako se glavno
dejanje godi.
Odvisniki, ki izražajo, kako se glavno dejanje godi, in ki na
domeščajo prisl. dol. n., se imenujejo pravi n a č i n o v n i o d
v i s n i k i (modalni stavki).
2. S
tem da
lenobo paseš, kradeš sebi čas in staršem denar.
Ne da
bi se bila ozrla, je Smrekarica odšla z doma. Nikoli ne gre
mimo znamenja,
da
se
ne
bi spomnil strašnega dogodka.
Ne da
bi
mu pomagal, še bežal je (= ne le da mu ni pomagal, še bežal je =
pomagati bi mu moral, pa mu ni, še celo bežal je).
Namesto da
bi
priznal svojo zmoto, se še laže (= priznati bi moral svojo zmoto,
pa je ne, še celo laže se).
P rave načinovne odvisnike vežejo z glavnimi stavki načinovni
vezniki s
tem da, ne da, da ne; namesto da.
P ri
ne da, da ne, na
mesto da
stoji pogojnik.
330
