RABA SKLONOV
Imenovalnik
S rc e
je prazno, srečno ni.
L e p a V id a
je pri morju stala.
M o kri
se ne boji dežja. Čas je
zlato.
Kri ni
voda.
Gozdič je že
zelen .
Dolg
je
h u d
volk.
S ila
dobro glavo ima.
V imenovalniku morejo stati osebek, povedno določilo in p ri
lastek, izjemoma tudi prislovno določilo.
Rodilnik
Rodilnik kot smiselni osebek. — 1.
Očeta
in
m a te r e
ni bilo
doma. Ni
je la
brez dela. Od kosila ni ostalo
tro h ic e
. — Ni
je hiše
brez žrtve. Ni ga
ju n a k a
kakor naš Miha.
Rodilnik rabi za smiselni osebek pri zanikanem brezosebnem
povedku
b iti
,
ostati.
P red njim stoji večkrat rodilnik osebnega
zaimka.
2. Prišlo je (zbralo se je)
lju d i
, da se je vse trlo. Na zadružnem
svetu se pase
ž iv in e
, da jo komaj prešteješ. Ko bo
v o ja k o v
zmanj
kalo, pa poj demo mi. Franceljnu je preostajalo
časa
. Po zraku je
frčalo
tra v e
in
listja.
Rodilnik je smiselni osebek pri nekaterih glagolih, kadar jih
rabimo brezosebno. Ta rodilnik obsega samo del celote, zato se
imenuje d e l n i (partitivni) rodilnik.
Rodilnik kot povedek. — 1. Ti spisi so
Iva n a C an ka rja .
Ta
zlat je
K ra lja M atja ža .
Rodilnik rabi za povedno določilo, kadar naznanja, čigava je
kaka reč. Imenuje se s v o j i l n i (posesivni) rodilnik in ne stoji
sam, temveč s prirednim i prilastki.
2. Luka je bil
d robn ega ob ra za
,
na g uban ega čela
in
s v e tlih
,
ž iv ih oči.
O Gregčeva sestrica,
ju n a šk e g a
si srčeca. Ta zlat je
ko va
znanega.
338
