Pomni.
Namesto tožilnika lahko stoji v tej zvezi tudi rodilnik:
Ž
enskih
je skrb snage,
moških
pa učenosti. Poprej bo
vas
konec ko
vaših del.
Tožilnik kot povedno določilo. — Očeta so našli zjutraj
m rtvega.
Vitovec ga
zajetega
drži. Imenovali so ga
strica.
Nogavico je imela
vedno
skrito
pod zglavjem. Kaj se delaš
nevednega
?
Tožilnik rabi za povedno določilo pri glagolih
najti, držati,
imenovati, imeti, delati se
itd. Poleg tega tožilnika je v stavku še
drug tožilnik (predmet).
Pomni
1. Namesto samega tožilnika stoji tudi tožilnik s predlogom
za:
Koga si boš
tovariša
(navadno:
za tovariša)
izbral? Postavili so si
ga
župana (za župana).
In našel je v gori Snegulko in vzel jo
nevesto
(za nevesto)
domov.
2. Dela se
neumen
, napravil se je
bolan,
čutil se je
utrujen
— je še
danes živa in narečjem dobro znana raba.
Tožilnik kot predmet. — 1. Nabrusimo
kose
!
Zlato ptičko
so
ujeli trije fantje mladi. Lepa beseda
lepo mesto
najde.
Tožilnik nam rabi za predmet pri mnogih prehodnih glagolih.
Pomni.
Lahko noč! Dober dan! Srečno novo leto!
To so nepopolni
stavki (lahko noč želim), tožilniki v njih so predmeti.
2.
Latinščino
sem
ga
učil.
Kaj
si
me
vprašal? Poskusim, ko bi
me
glavo
stalo. A
eno te
prositi smem.
Glagoli
učiti, vprašati, stati
se vežejo z dvema predmetoma
v tožilniku.
Pomni.
Vendar morejo imeti glagoli
učiti, prositi
in
vprašati
po en
predmet v rodilniku ali v sklonu s predlogom: Prijatelj, uči mene
pisarije. Česa
si prosil mater? Vprašaj ga
sveta (za svet)!
Vprašal ga je
po očetu.
3. Služil je
bogatega kmeta. Dvema gospodoma
ne moreš služiti.
Idi, kraljična doji, mojega sina, da te mine tvoja bolečina. Minilo
mi
je vse veselje.
Nekateri glagoli morejo imeti predmet v tožilniku ali v dajal
niku, ne da bi se jim spremenil pomen.
Pomni.
Glagola
slediti
in
streči
imata s predmetom v tožilniku dru
gačen pomen kakor s predmetom v kakem drugem sklonu: Pes sledi
zajca
(ima sled za zajcem). Sledil
mu
je (hodil je za njim). Tolovaji
popotne ljudi
strežejo. Strezi
konju
kakor prijatelju! Mačka
na miš
streže.
343
