P ravila jim je pravljice o
šk ra tih .
Veje
na lip i
so se pripogibale.
Oje
p ri vo zu . Po k r v i
brat .
3. Udaril je
po m izi.
Človek hrepeni po
sreči.
Stregel mu je
po ž iv lje n ju .
Pes je jezno hlastnil po
m u h i.
Sprašuje po
znan cih .
P rpovedoval je o
p a rtiza n sk ih bo jih .
Mi o
v o lk u ,
a volk na vrata.
Toži se mu
po dom u .
Vrgel se je po
stricu .
4.
P ri p eči
ni kaj reči. Stoji tam
v gori
partizan.
N a n e b u
zvezde
sevajo,
n a va si
fantje pevajo. Črn zamorec
po siv em m o r ju
pride.
Slonel je ob
o g ra ji
.
— Kdor se hoče
v sta ro sti
počiti, se mora
v m la d o sti
truditi. Ne spi
p ri b e lem d n e v u ! Po toči
je zaman zvoniti.
Kdor je len ob
se tv i,
malo žanje. Prišel je o
p r a v em času.
— Ne
prisegaj
po k r iv e m i
Plačal je
v g o to v in i.
Ravnal se bom po
tv o jih
besedah.
Blago se po
n iti
nabira, po
v r v i
zapravlja. HocLil je ob
berglah.
Pošlji kar
po p o stil
Povej
po p ra v icil P ri v s e j p rid n o sti
ni
uspel. — Po
n e p r e v id n o sti
je padel z odra. Šel je v mesto
po
o p ra v k ih .
Mestnik se uporablja samo v zvezi s predlogi; v stavku rabi
za povedno določilo (1), prilastek (2), predmet (3), za prislovno
določilo kraja, časa, načina in vzroka (4).
Orodnik
Raba
s
predlogi.
— 1. P itali so jih
z le n u h i.
Zmerjali so ga
s
šk ricem .
2.
Odprli so trgovino
z m e ša n im blagom .
Mož
z rožo
je moj
stric. Dekle
z biseri.
Mož
z b ra zg o tin o .
3. Jezil se je
n a d h lap cem .
Ne zgleduj se
na d sosedom . S čim
se ukvarjaš? Ali ni zadovoljen s
p la č ilom
?
4.
M ed h išam i
so vrtovi. Zida se
n a d n jim
poslopje širno. Shod
je bil
pod m ilim n eb om .
Vsakdo pometaj
p re d s v o jim pragom .
Sonce je že za
go ro.
— Vrni se še
p re d n o č jo
! P ridn i kmet s
son cem
vstaja. — Ljubimo domovino
z vso d u šo i
Posluša samo
z en im
ušesom . S stra h om
se je lotil dela. Rad plešem okrogle,
s p e tam a
glas dajem. Samo
z dob ro to
boš kaj dosegel.
—
Veliko jih je umrlo
za k u g o in lakoto .
Bolehal je za
sušico.
Šel je v tujino za
k r u h om .
Orodnik se uporablja samo v zvezi s predlogi; v stavku rabi za
povedno določilo (1), prilastek (2), predmet (3), prislovno določilo
kraja, časa, načina in vzroka (4).
345
