b) Začetek
povesti.
Sredina
romana.
Konec
novele.
Del
poglavja.
Vznožje
gore.
Vrh
planine.
Ozadje
odra.
Dno
posode.
Številka
lista.
Zvezek
besednjaka.
c) Deset
bistrih otrok
enajst
sreč.
Pet
krav.
Troje
stebrov.
Dvoje
grabelj.
č) Kdo rojen
prihodnjih
bo meni verjel, da v letih nerodnih
okrogle sem pel? No, kaj
takega
mi poveš? Ali veš kaj
boljšega
?
Vsak
naših organov
ima svoje delo. Kolikor
krajev,
toliko
šeg.
Veliko
grmenja,
malo
dežja.
Nekaj
moke.
Dosti
krme.
d) Naj višja
naših gora
je Triglav. Naj večji
naših pesnikov
je
Prešeren.
Ležeče tiskani prilastkovi rodilniki naznanjajo del celote; to so
d e l n i rodilniki.
Delni (partitivni) rodilnik rabi za prilastek; stati more sam, in
sicer: a) pri samostalnikih množine ali mere; b) pri samostalnikih,
ki kažejo mejo ali določeno mesto v celoti; c) p ri glavnih števnikih
od pet naprej in ločilnih srednjega spola; č) p ri vprašalnih, oziralnih
in nedoločnih zaimkih in prislovih; d) p ri presežnikih.
7. Odgovor tak ji sluga da , mlad sluga
carja turškega. Pet
letnega dečka
roka zažene zlahka kamen čez zvonik v Prilesju. P rvi
maj je praznik
delovnega ljudstva.
Seme
rdečega maka
je pršelo na
vse štiri vetrove. Modre so besede
moža,
ki je veliko skusil.
Ležeče tiskani rodilniki izražajo, čigavo je kaj. To so s v o
j i l n i rodilniki. Samostalniki v svojilnem rodilniku, ki zaznamujejo
osebe, živali ali rastline, se v e d n i n i ne rabijo sami, temveč stoji
p ri njih prilastek, lahko tudi v obliki prilastkovega odvisnika
(modre so besede moža,
ki je veliko skusil).
Če ni prilastka, nam rabijo svojilni pridevniki na
-ov, -ev, -in:
očetova
beseda,
tujčev
jarem,
materina
beseda.
Pomni.
Svojilni rodilnik osebnih, živalskih in rastlinskih imen
v množini se rabi lahko brez prilastka: Vihar je polomil vrhove
hrastov
in
bukev.
Po klopeh so ležali razmetani plašči
učencev
in
učenk.
Rodilnik kot predmet. — 1. Ne prodajaj
kože,
dokler medved
v brlogu tiči!
Tega
nisem nameraval. Ne hvali
dneva
pred večerom!
V nikalnem stavku stoji predmet v rodilniku namesto v to
žilniku.
2. Iskal je
resnice
in
lepote.
Prosil je
pomoči. Kruha
boš stradal.
Varuj se
hudegal
Roke so se oklenile
brzostrelke.
Dotaknil se je
novega stroja. Česa
se bojiš? Škoda je bilo
denarja.
S trah ga je bilo
hudobn ih ljudi.
Sram ga je bilo
matere.
Škoda je
besedi.
Delavec je
vreden
plačila.
Vesel sem
ga. Pomoči
potreben.
Slave
željan.
340
