Prislovni odvisnik
da je drevje
pokalo izraža posledico dejanja
v glavnem stavku.
Odvisnik, ki nadomešča prisl. dol. n. in izraža posledico deja
nja v glavnem stavku, se imenuje p o s l e d i č n i o d v i s n i k
(konsekutivni stavek).
2. Lipa otrokom gorke večerje je dala,
da
so zasmejala se
drobna jim lica. Mati
tako
ljubi svojega otroka,
da
ga ne more
pozabiti. Nenadoma je treščilo s strahovitim pokom,
tako da
smo
se nehote vsi ozrli. V sobici je bilo
toliko
ljudi,
da
ni bilo mogoče
vanjo. Ne morem si kaj,
da ne
bi tudi jaz spregovoril. Preveč ga
je razjezil,
da bi
mu mogel odpustiti.
Posledične odvisnike vežejo z glavnimi stavki posledični vez
niki. V glavnem stavku pa morejo stati kazalni načinovni prislovi.
Te seveda lahko izpuščamo.
IV. D o p u s t n i o d v i s n i k . 1. Analiziraj:
Sv. Jakob zori
žito, četudi (čeprav, dasi) se sonce kuja.
Sv. Jakob zori žito (A)
↓
kljub čemu?
četudi (čeprav, dasi) se sonce ku ja (a)
prisl. odv. n. (dopustni)
Odvisnik nadomešča prislovno določilo načina. Ob kujanju
sonca bi pričakovali, da žito ne bo zorelo. A žito vendar zori.
Kujanje sonca ga ovira, mu nasprotuje, vendar ga pa dopušča.
Prislovni načinovni odvisniki, ki dopuščajo to, kar glavnemu
stavku nasprotuje, se imenujejo d o p u s t n i o d v i s n i k i (kon-
cesivni stavki).
2. Žalosten pogreb je imel ubogi otrok,
dasi (dasiravno, čeprav,
čeravno, akoravno, četudi)
nikomur nič žalega storil ni. Domovina
ti ostane zvesta,
če
jo
še
tolikokrat zatajiš.
Da
bi imel sto rok,
tega dela ne opravim sam.
Kakor
je bil Janez lačen in premrl,
se je vendar zopet lotil učenja. Podal ne bo se partizan,
čeprav
obkoljen je, izdan.
Naj
sem
tudi
star, to bi še rad učakal. In prijel
se ga je ta pritikljaj, čisto po nedolžnem,
ko
ubogi ni dal zanj
nobenega povoda.
Dopustne odvisnike vežejo z glavnimi stavki dopustni vezniki.
V. P o g o j n i o d v i s n i k . 1. Analiziraj: Če bo
suša, bo slaba
letina.
bo slaba letina (A)
↓
s
katerim pogojem?
če bo suša (a)
pogojni odvisnik
332
