in nezgodah (2), ki sem jih sam prebil (3), ko sem bil ostal v Mi-
zenu (4).
Tu imamo pet stavkov združenih v podredje.
Praviš
je glavni
stavek, neposredno od njega je odvisen stavek
da ti je moje
p ism o
. . .
željo
, to je odvisnik, označen s številko 1. Vsak naslednji
odvisnik je odvisen neposredno od spredaj stoječega odvisnika.
Odvisnik, ki je odvisen neposredno od glavnega stavka, je od
visnik prve stopnje; temu podrejeni odvisnik je odvisnik druge
stopnje, odvisniku druge stopnje podrejeni odvisnik je odvisnik
tre tje stopnje itd.
Praviš,
↓
kaj?
1.
da je zbudilo željo,
↓
kakšno?
2.
da bi zvedel o strahotah,
↓
kakšnih?
3.
ki sem jih prebil,
↓
kdaj?
4.
ko sem bil ostal v Mizenu.
Zapovrstnost odvisnikov. — Ko se je sonce nagnilo že blizu
gor, so bili sovražniki pred zidom. — Vselej, kadar sem prišel
na Jezero, sem moral stopiti v šolo. — Kmitic je spoznal, da se
menja straža.
V gornjih podredjih imamo po en glavni in en odvisni stavek.
Odvisnik stoji pred glavnim stavkom ali za njim; lahko pa je
tudi vrinjen v nadredni stavek, npr. v drugem stavku.
Zveza. — 1. Ni vsako leto,
da
bi se jezero popolnoma osušilo.
Levin se je zbudil šele,
ko
je prešlo sonce na drugo stran grma.
Karavana je potovala še dokaj hitro,
čeprav
je pot postajala vedno
slabša.
V gornjih podredjih so ležeče tiskane besede vezniki; rabijo
nam pa za to, da v e ž e j o odvisne ali podredne stavke z nadred
nimi stavki. Take veznike imenujemo podredne veznike. Če stoji
odvisnik pred nadrednim stavkom, stoji veznik seve na začetku
odvisnika. Nadredne in odvisne stavke pa vselej loči vejica.
Odvisnike, ki jih vežejo z nadrednim i stavki podredni vezniki,
imenujemo v e z n i š k e (konjunkcionalne) stavke.
324
