Po ležeče tiskanih prislovnih določilih načina pod b se vp ra
šujemo:
koliko? koliko merim?
Pod c se srčna kri
primerja
semenu, oljkovo drevo pa travna
temu otoku.
Taki načinovni prislovi izražajo torej pod b
količino, mero,
pod
c
primero.
Po ležeče tiskanih besedah pod č se vprašujemo s
kako?,
a te
besede ne izražajo pravega načina kakor pod
a,
marveč p o s l e
d i c o , u č i n e k , i z i d dejanja v stavku; npr.
Najedel se je tako
,
da je bil sit
itd.
Po ležeče tiskanih besedah pod d se vprašujemo:
kljub čemu?
vzlic čemu?
Beda, m raz in lakota Janeza ovirajo pri učenju, mu
nasprotujejo, vendarle pa mu učenje d o p u š č a j o . Taka prislov
na določila načina izražajo d o p u s t i t e v dejanja v stavku.
Ležeče tiskana prislovna določila načina pod e nam izražajo
p o g o j dejanja. Po njih se vprašujemo:
kako? s katerim
ali s
kakš
nim pogojem?
Prislovno določilo načina nam lahko izraža: a) pravi način in
sredstvo; b) količino, mero; c) primero; č) učinek, izid, posledico;
d) dopustitev; e) pogoj dejanja v stavku.
Pomni.
V slovenščini ni dobra takale brezpredložna raba prislovnega
določila načina po romanskem vzoru:
Oko v oko mi gledi! Hodila sta
roko v roki. Par za parom so stopali na plesišče. Bojevali smo se ramo
ob rami. Umikal se je korak za korakom.
Ti primeri se glase pravilno
s predlogom ali s prostim prislovom:
iz oči v oči, z roko v roki
,
šparoma
,
z ramo ob rami
ali
složno, korakoma.
Prislovno določilo vzroka. — a) Janez je vzdržal
zaradi matere.
Zavoljo črke
jed ne trp i nič škode. Lina je od
bolečine
zajokala.
Ju rko je sedel za mizo in od
dolgega časa
zehal.
b) Oče se je
po opravku
napotil v mesto. Sosedu je prišla v ne
sreči vsa vas
pomagat.
Žalosten je odšel Veren v tujino
za kruhom
.
Ležeče tiskane besede so prislovna določila vzroka. Zanje nam
rabijo vzročni prislovi, imena v zvezi z vzročnimi prislovi in pred
logi pa tudi namenilnik.
Po ležeče tiskanih besedah pod
a
se vprašujemo z
zakaj?
Te
besede in besedne skupine izražajo p r a v i v z r o k dejanja. Po
razprto tiskanih besedah pod b pa se vprašamo
čemu?
Te nam pa
izr ažaj o n a m e n ali n a m e r o dejanja.
Prislovno določilo vzroka nam lahko izraža: a) p ravi vzrok,
b) namen ali namero dejanja.
316
