povedku. Zato stoji povedek v ednini. Spol povednega določila se
ravna po bližnji besedi, ako so osebkove besede različnega spola.
Pomni.
Prvotno smo imeli tu dva ali več samostojnih stavkov (npr.
groza prevzame vso vas
in
strah prevzame vso vas),
ki so se skrčili v en
sam stavek z dvema ali več osebkovimi besedami.
b)
Mati, oče
in mi
smo zajemali
iz ene sklede.
Vrag
in
Telič sta
hodila
pred menoj.
Ogenj
in
voda
dobro
služita,
slabo
gospodarita.
Mati
in
oče, ki sta odšla
v gore, p rav gotovo
nista pozabila
svojih
otrok.
Znanost
in
umetnost morata
služiti ljudstvu.
Kadar je živ občutek, da je osebkovih besed več, stoji povedek
v ustreznem številu.
c) Najprvo
so se skušali plezalci. Sonce, zemlja, mesec vrte se
brez kolesc.
Sršeni, ose
in
čebele bodo
vedno prepir
imeli
.
Imeli
bomo
jesti
vi
in
jaz
in
pes
in
vtucek. Vojščaki
in
poveljnik
živo
po
slušajo.
Kadar stoji osebkova beseda v množini, je v množini tud i njen
povedek. P rav tako stoji povedek v množini, kadar ima stavek več
ko dva osebka, ali pa dva osebka in je eden izmed n jiju v množini.
Pomni.
Pri rabi spola povednega deležnika in določila ima m o š k i
spol prednost pred ženskim; enako p r v a oseba pred drugo, d r u g a
pred tretjo. To velja tudi za dvojino in množino. —
Brat
in
sestra
sta
šla čez polje.
Mati
in
dete
sta sedla.
Noži
in
žlice
so novi.
Knjige
in
peresa
so se podražile.
Nebo
in
zem lja
bosta prešla.
Proso
in
ajda
sta
letos dobro obrodila.
Zelje
in
korenje
je
letos debelo. Zadnji zgledi ka
žejo, da vezanje osebkov s povedkom ni dosledno. Vsekakor moremo
z gotovostjo reči, da je v dvojini pomožni glagol
sta
s svojim končnim
a
redno pritegnil tudi povedni deležnik. Le-ta se pri več osebkih pogosto
ravna po spolu najbližjega.
č)
Odprta
noč in dan
so
groba
vrata.
Čudežne
gosli so
same
zapele. Roke so
ga
bolele.
P ri množinskih samostalnikih stoji povedek v množini.
Predmet
Kaj je. — 1. Dijaki se vesele
počitnic.
Porednež se boji
šibe.
Delavec je vreden
plačila.
Si n pomaga
očetu.
Učitelj hvali
učenca.
Voznik tepe
konja.
Kmet obdeluje
polje.
Ležeče tiskane besede v gornjih primerih dopolnjujejo povedek
tako, da nam povedo, kaj je predmet glagolskega dejanja, kaj gla
311
