smo dobili celo vrsto medmetov:
pok, tresk, huš, šviga švaga, žvižg
,
plosk, mlask, škrt, švist, drlesk
itd., zlasti za oponašanje živali:
mu,
bee, m ee, ihaha, kokodak, čiv čiv, kuku, kvak, kru kru
in pod.
Iz tega so se razvile besede, kakor
pok, pokati, tresk, treskati,
huškniti, švigniti, švigati, žvižg, žvižgati, ploskati, mlaskati, švistniti,
drlesniti
itd.,
mukati, m ijavkati, m e ket, meketati, kokodakati, čiv
kati, kukati, kvakati, kruliti
ipd.
Ločimo torej dvoje medmete: z nekaterim i posnemamo člove
kove klice in krike, z drugimi pa glasove živali in šumov v naravi;
poslednji so osnove onomatopoijski tvorbi besed.
304
