3.
Pre-
izraža ob pridevnikih in prislovih preseganje:
premlad,
predober, prepozno, prenadolgo
. P ri glagolih izraža prem ikanje skozi
kaj, iz k ra ja v kraj, iz časa v čas, iz načina v način in preko mere:
prebosti, prebiti;
—
prenesti, prevaliti;
—
prebedeti, prespati;
—
prenoviti, preslikati;
—
preobjesti se, preobremeniti.
4.
Pro-
se je ohranil le v malo besedah:
prodati, prodaj, prostor;
povečini ga je zamenjal
pre-,
ki je blizu istega pomena:
prerok,
preklet
. V novejšem času se je po hrv. in srb. vplivu začel znova
pisati poleg
pre-,
tako da so se včasi razvile pomenske dvojnice:
propadel, prepadel; preračun, proračun.
5.
So-
pomeni skupnost ali podobnost:
sošolec, sovražnik, sosed;
—
somrak, sopraznik, sodra
(iz
grad =
toča). V knjižnih besedah
nahajamo navadno dva poudarka:
someščan, sotrpin.
6. Predpona
u-
pomeni a) odmikanje, odstranitev, manjšanje:
uiti, upasti, ubežati, usušiti se;
b) dovršitev dejanja:
učakati, ugle
dati, ustrašiti
.
Pomni.
Loči dobro
ubijem lonec : vbijem v glavo; solze se udero
po licu : Turek je
vdrl
v deželo; dež
se ulije : vliti
v sod.
7. Predpona
vz-
pomeni gibanje navzgor ali začetek dejanja:
vzdigniti, vzhajati;
—
vzljubiti, vzcvesti.
V domačih besedah se je
navadno obrusila:
zrasti, zbuditi, zglavje, spored,
v popolni obliki
pa rada ostane, če je knjižna beseda:
vzvišen, vzlet, vzporeden.
Veznik (konjunkcija)
Kaj je.
— Odprta noč
in
dan so groba vrata,
ali
dneva ne pove
nobena pratika. N ikjer je stalne ni stvari,
a
p rah noben se ne zgubi.
Samotno v kletki bom popeval,
dokler
ne poči to srce. Pač mnogo
ste mi vzeli,
ko
zlato vzeli ste prostost. Pojem in ukam veselo,
da
z gore v goro se glasi. O Vrba, srečna draga vas domača,
kjer
hiša
mojega stoji očeta! Minili sreče so in slave časi,
ker
vredna dela
niso jih budila.
Preden
greš v Oglej čez goro zeleno, se vpričo mene
odpovej zmoitnjavi!
Komaj
to izgovori, poči strel. Partizani so
planili,
toda
sovražniku so videli le še pete.
Ležeče tiskane besede so vezniki; vežejo besede in stavke.
Besedni vezniki. — Poglavitni besedni vezniki so
in, pa, ali:
Nebo
in
zemlja sta se zagrnila v dim. Težki oblaki sipljejo dež
pa
sneg. Danes
ali
ju tri si za gotovo skočita v lase.
301
