Pomni.
Rotiti se na čast, na poštenje na vero. (Napačno: pri časti;
slabše: pri moji veri.) Na tebi je. (Ne: od tebe zavisi.) Navaditi se česa.
(Ne: na kaj.)
Predlog ob. — Prvotno je kazal na dotikanje okoli in okoli, nato
pa tudi samo na eni strani.
1. V prostoru:
kača se je ovila ob palico; ob potok smo nasadili
vrbe; ob mizo udariti, ob kamen se spotakniti, jezik brusiti ob koga;
ob hribu hoditi; meč visi ob boku; palica sloni ob zidu.
Preneseno:
o
palici hoditi, ob kruhu in vodi živeti.
2. V času:
in svet ob noč pozabi kraj, krijoč ostanke te; o pra
vem času, o lepem vremenu, o božiču, opoldne, ob sedmih, ob so
botah; o kresi se dan obesi; vrne se ob letu.
3. Izguba kake stvari:
krava je ob mleko; ob ves denar smo;
ob dobro ime pripraviti.
V mestniku, najrajši v časovnem pomenu, se predlog ob more
obrusiti v o.
Pomni.
Ob slabem vremenu. (Napačno: v slučaju slabega vremena.)
Ob takih okoliščinah. (Ne: pod.)
Predlog o. — J e okrajšani
ob,
vendar se je ob glagolih govor
jenja in m išljenja nekako osamosvojil:
peti o svobodi; ded pripo
veduje o starih časih; mati misli o sinu le dobro.
Pomni.
Pesem o Matjažu, povest o zlati ptički. (Napačno: od Matja
ža.) Dvomiti o čem. (Ne: dvomiti v kaj.)
Predlog v. — Kaže s tožilnikom prem ikanje v notranjščino,
z mestnikom m irovanje v njej.
1. V prostoru:
iti v gozd, pasti v jamo, kri šine v glavo, gledati
v knjigo, zadeti v črno, nositi v rokah, v vasi stanovati.
Po rahlem
pomenskem premiku:
preobleči se v berača, oblačiti se v svilo,
verovati v strahove, v misel vzeti, iti v svate, hoditi v prejo,
v greh šteti.
2. V času:
snideta se v nedeljo; prihaja k nam v praznike;
v prvo ne gre lahko, v drugo že laže; v starosti, v sili, v treh
mesecih.
3. Namen, način:
v dar dati, v zakon vzeti, biti v škodo,
v sramoto.
Predlog po. — Prvotni prislov je še ohranjen in kaže na po
razdeljevanje:
stopajo po štirje v vrsti; po teden dni ga ni bilo
295
