Za take veznike čutimo danes tudi
ne
—
ne, niti
—
n iti, kakor,
kot:
Ne hčere ne sina po meni ne bo. Sablja je švignila
kakor
blisk.
Ter
je pravzaprav stavčni veznik; rabimo ga zlasti v naštevanju
kot zadnji veznik ali pa veže dva povedka, od katerih je drugi
s prvim v rahli namerni zvezi: Stopical je
in
se prestopal
in
po-
kašljeval
ter
si na vse načine prizadeval, da bi ga opazili. Zamahnil
je z vso silo
ter
razklal velikana. Vendar se v določenih zvezah
uporablja tudi kot besedni veznik:
Sem ter tja
se tudi zmoti.
Vsi drugi vezniki so samo stavčni.
Nastanek veznikov. — Za veznike nam rabijo mnogi še živi
prislovi, zlasti v priredju:
Potem
je odšel. Še to je pristavil,
potem
je odšel. — Kaj
vendar
misli? Govori dosti,
vendar
misli malo. —
Zakaj
se umikate? Umaknili smo se,
zakaj
premoč je bila le pre
velika. —
Zato
sem vesel. P rijatelj se je vrnil,
zato
sem vesel.
Ti zgledi nam pričajo, da je meja med prislovi in vezniki ne
stalna in močno zabrisana.
Množica prislovov je nastala iz zaimenskih osnov, enako tudi
večina podrednih veznikov, kakor zgovorno izpričuje še njih da
našnja podoba:
kjer, koder, kamor, kadar, dokler, kar, ker, ko.
Očitno so ravno oziralni prislovi zelo radi oslabeli v pomenu in
postali vezniki.
Tudi za veznike, ki danes ne kažejo nikakršne podobnosti s
prislovi, je znanost ugotovila, da so bili v davnini zaimenski p ri
slovi, npr.
i, a, da.
Nastajanje veznikov je v tesni zvezi s porajanjem podredja iz
priredja:
Menim da. Pride.
>
Menim, da pride.
Veznik
komaj,
ki je
tudi še prislov, je po vsi verjetnosti nastal iz prislova
tikoma,
zato
si današnje podredje
Komaj to izgovori, svojo dušico izpusti
lahko
razložimo iz nekdanjega priredja:
Tikoma
(= tesno, ravno)
to
izgovori
(in)
svojo dušico izpusti.
Vrste veznikov. — Stavčne veznike delimo na p r i r e d n e in
p o d r e d n e .
P riredn i vezniki so vezalni, ločni, protivni, vzročni in sklepalni.
Podredni vezniki vežejo nadredni stavek z osebkovim, pred
metnim, prilastkovim, krajevnim, časovnim, načinovnim, p rim er
jalnim, posledičnim, dopustnim, pogojnim, vzročnim in namernim
odvisnikom.
Nadrobno je raba veznikov obdelana ob posameznih vrstah
stavkov.
302
