njegove vestnosti mu je gospodar pomoto rad spregledal. (Prav:
spričo
vestnosti.)
Potom
radia se danes vse hitro razve. (Prav:
po
radiu.) —
Povodom
zlatega jubileja je dobil veliko čestitk. (Prav:
ob zlatem jubileju.) — Država je nakazala večjo vsoto
v svrho
tlakovanja državnih cest. (Prav:
za
tlakovanje.) —
Vsled
bolezni
sem zamudil pet dni. (P rav:
zaradi
bolezni.) —
Napram
višjim je
priliznjen,
napram
nižjim surov (prav:
do
višjih,
do
nižjih ali
proti,
nasproti
višjim — nižjim).
Takih predlogov ljudstvo ne govori in so tudi nepotrebni, ker
imamo zanje lepe domače izraze. P rišli so iz tuje mislečih uradov
v časnike in so najlepši primer papirnatega jezika.
Napačna raba. — 1. Take gneče še ni bilo v hiši in
okrog
nje.
(Napačno:
v in okrog hiše.)
— Špartanec se je moral vrn iti s ščitom
ali
na
njem. (Napačno:
z ali na ščitu.)
— Prim erjali so slike
pred
zdravljenjem,
med
njim in
po
njem. (Napačno:
pred, med in po
zdravljenju.)
Predlogi nimajo samostojnega poudarka, marveč se v govoru
naslanjajo na druge besede. Zato jih ne smemo ločiti od njih.
Pomni.
Dovoljena je raba dveh predlogov zapored, kadar je prvi
za
z namernim pomenom, npr. obleka
za k delu
, pokrov
za na kad,
kruh
za na
pot, ruta
za na
glavo
(za na
kmete),
hrastov
išče
za
čez morje,
stolček
za pod
noge, predpasnik
za po
vasi, rogožnik
za pred
vrata itd.
Vendar imamo tudi nekatere drugačne zveze: A neki dan od Zilje
do
prek
Soče prepeval bo slovenske zemlje sin. Do
pred
tremi dnevi je bil
še doma. Z
na
videz lepim obrazom. . .
Pred na
stežaj odprtimi vrat i . . .
2. Ne hodi gologlav
(ven)
iz gorke sobe! Pogledal je
(gor)
na
strop. Tam so se zbrali
(skupaj)
vaški otročaji. Berač je vstopil
(noter).
Spustil se je
(dol) po
klancu.
V gornjih stavkih imata predlog in prislov isti pomen, oba
izražata isto smer. Zato oba nista potrebna. Kadar izraža smer že
predlog sam, se ne rabi prislov istega pomena.
Sestava
Vrsta sestave. — a) brezdomci, dohodek, izvleči, medrečje,
osladen, odbor, pogovor, podkopati, predmet, prišiti, razloček, shod,
vpletati, zavesa, počasi, počez, pogosto, nato.
b) Panoga, paglavec, praded, prebresti, prelep, prodati, sotrpin,
sošolec, usad, usesti se, vzglavje, vzlet.
297
