3. po rahlem pomenskem prenosu smer, razmerje, način:
prošnjo imam do vas; nimamo kruha do ostanka; do tretjega gre
rado; zaigral si vse do dinarja; ne moreš m i do živega; do krvi se
je ranil; do smrti užaljen; do sitega se najesti; bilo je domala tako;
izpolniti ukaz do pičice; ljubezen do domovine
.
P rvotni prislovni pomen je še v primerih, kakor
zaslužiti do tri
kovače na uro.
Pomni.
Ako ti je kaj do tega, do zdravja, do sreče. (Napačno: na
tem mi je veliko ležeče.) Trd
do
ubogih. (Napačno:
napram
ubogim.)
Predlog iz. — Izraža izvor, izhajanje iz notranjščine. Rabi se
1. krajevno:
iz hiše stopiti; iz luknje prilesti; polnočni zvon za-
klenkal je iz lin; 2.
časovno:
iz početka; iz mladih dni; zgodba iz
starih časov; izprva, izmlada;
3. za tvarino, iz katere je kaj:
ka
dilnica je bila iz čistega zlata; kruh iz bele moke; kipec iz celega;
4. iz krajevnega se je tud i razvil preneseni pomen vzroka ali načina:
storiti iz jeze, iz hudobije, iz lakomnosti; iz srca rad; iz uma biti;
izlepa, izgrda
.
Pomni. Lubadar je u smreki in prileze
iz
nje, ptič sedi
na
smreki
in zleti s smreke.
V prislovih iz predložnih zvez se je i rad obrusil:
zlepa, scela,
sprva.
Predlog od. — Pomeni izhajanje iz bližine predmeta in se v tem
loči od predloga
iz,
ki izhaja iz notranjščine. Odtod razm erje
od:
do
kakor
iz: v.
Ker pa je bližina označena tudi s predlogoma
k,
pri,
je tud i tem a dvema nasprotek;
sedim pri sosedu, grem k sosedu:
prihajam od soseda.
Predlog
od
pomeni 1. kraj:
od strehe kaplja;
od Urala do Triglava; od kraja začeti; pritrgati si od ust; to m i je
od rok; ločen od hrupnega sveta; rana od noža; očistiti od greha;
terjati pet od sto;
2.
čas:
od začetka; od mladih nog; od tistih dob; od štirih do ene
so trate zelene; od jutra do mraka.
3. Iz krajevnega izv ira preneseni pomen izvora, tvarine, vzroka
in načina:
otroci od prve žene; tistole pišče je od sosedove koklje;
ključ od hišnih vrat;
—
venec od trnja; premog je nastal od organ
skih tvarin; imate kaj od mesa?
— od
lakote konec jemati; od
veselja skakati; od strahu medleti; od žalosti ne spi; ves se trese od
jeze; od toče je sad tako slab; drevo se šibi od sadja; to je storil
19*
291
