k ajpada, kajneda, seveda, vseskozi
,
m alodane, t olikodane, potem
-
takem , napak
<
naopak, tjavdan
itd.
Po izvoru ločimo samostalniške, pridevniške, zaimenske, štev
niške in glagolske prislove; živa je njih tvorba le še pri pridevniku
in števniku.
Prislovi po pomenu
Krajevni. — a) Ti boš pa
doma
ostala. Ne hodi proč!
Daleč
daleč
so planine. Pridi
bliže
!
Tam
vidi gnezditi strupene gade in
tam
brlog,
kjer
ima tig ra mlade.
b)
Tam doli
po polju pa stopa nekdo.
Tam daleč nekje
za gorami
je moralo goreti.
Spotoma domov
ga je obšla slabost.
Tu
in
tam
sivo pobočje je pričalo o cvetočih narcisah. Poti
navzgor
smo
v temnem tisočletju z upognjeno glavo zaman iskali.
Ležeče tiskani izrazi so prislovna določila kraja, izražena s sa-
mostalniškimi, pridevniškimi ali zaimenskimi prislovi. V zgledih
pod a) določajo glagolsko dejanje glede na kraj. V zgledih pod b)
je po več krajevnih prislovov skupaj; vsi skupaj pojasnjujejo gla
golsko dejanje, drugače pa se med seboj natančneje določajo, npr.:
gorelo je
za gorami
, pa ni določeno kje, pač
nekje.
K rajevne prislove
lahko rabimo tudi s predlogi, seveda ne sprem injajo oblike:
od daleč,
do tam , od blizu, do gor ne pride več;
pogosto so se strnili z njimi
v en izraz:
navzgor, navzdol, povrh
itd. Pojasnjujejo lahko tudi
pridevniški prilastek:
tu in tam sivo pobočje.
V nekaterih zvezah
pojasnjujejo samostalnik v vlogi nekakega prilastka:
pot navzgor.
Števniških in glagolskih prislovov s krajevnim pomenom ne po
znamo.
K rajevni prislovi določajo glede na kraj glagolsko dejanje, p ri
slovna določila, pridevnike ali samostalnike. Po izvoru so samostal-
niški, pridevniški ali zaimenski.
Pomni. Loči dobro:
gori, doli, notri
na vprašanje
kje?
od oblik
gor,
dol, noter
na vprašanje
kam?!
Loči tudi
naproti
od
nasproti! Šel m u je
naproti, da ga pozdravi. Sovraštvo m u ni dalo, da ne bi delal nasproti.
Časovni. — a)
Lani
je slepar starino še prodajal,
letos
kupi si
graščino. Okusil
zgodaj
sem tvoj sad, spoznanje!
Nekoč
črni lasje
so
danes
čisto beli.
Zdaj
tič,
zdaj
miš, tako seve izhaja se najlaže.
Kakšna sprememba
od včeraj do danes,
kaj?
b)
Davi navsezgodaj
je vstal in
koj nato
odšel. Povedal ti bom
kdaj drugič. Lani osorej
smo bili na morju.
282
