(nekaj, malo)
dobre volje bi se že naredilo. Z
malo
kruha in sira
je hodil na delo za ves dan. Tisto
malo
kruha mu ne more za
dostovati. Od tistega
malo
kruha ne more živeti. S tistim
malo
kruhom si ne more pomagati.
Ležeče tiskani prislovi določajo količino stvari ali oseb v sklo
nih s predlogi. Prislov ostane v tem prim eru nespremenjen, samo
stalnik za njim pa se ravna zdaj po predlogu, zdaj stoji v rodilniku
kakor za samostalnikom; kadar je samostalnik v množini, tedaj se
ravna redno po predlogu; v ednini pa je mnogo izjem, zlasti pri
samostalnikih ženskega spola. Včasih občuiti jezik tak prislov kot
samostalnik sr. sp. V splošnem pa velja za odvisne sklone, da se
vežejo ti prislovi kakor nesklonljiva števnika
sto
in
tisoč:
v im.
in tož. stoji samostalnik za njimi v rodilniku, drugod pa v ustreznem
sklonu.
Pomni. Napačno je torej, če v takih primerih prislov sklanjamo
kakor pridevnik, kar se včasih bere, še večkrat pa sliši:
od v ečih strani
nam pišejo, v dostih knjigah sem bral.
V to vrsto napak sodijo še po
gosteje rabljene oblike:
Pri tolikih ovirah ne morem delati.
Taka oblika
pomeni: p r i t a k o v e l i k i h ovirah in ne pri t o l i k o , t a k o š t e
v i l n i h ovirah. Prav tako je ločiti med izrazi:
z malo izjemami
—
z malimi izjemami, z veliko napakami
—
z velikimi napakami.
V vrsto količinskih izrazov štejemo danes tudi
p o l
in
č e t r t .
Pri vezanju s samostalnikom včasih občutimo pol kot samostalnik, včasih
kot pridevnik. Zmeraj in povsod govore le:
pred pol ure, v pol ure, pred
pol dne
(kar se je strnilo v prislove:
predpoldne, popoldne, dopoldne,
opoldne;
ti so postali samostalniki sr. sp. poleg samostalnikov m. sp.
predpoldan, popoldan, dopoldan, opoldan).
Redno stoje v rodilniku samo
stalniki ž. sp.: s pol
klobase, s pol kile moke, pri pol sklede žgancev;
postregla mu je s pol pesti krhljev.
Pri samostalnikih m. in sr. sp. oma
huje raba med rodilnikom in sklonom, ki ga zahteva predlog, vendar
v knjižnem jeziku poslednja raba zmaguje:
pred pol letom (pred pol
leta), pred pol stoletjem (stoletja), s pol hlebom kruha in pol košem
jabolk jim je postregel.
Tudi pri
četrt
se je sklanja zlasti pri napovedi
časa čisto opustila:
v četrt ure, pred tri četrt ure
,
pred četrt stoletjem,
pred četrt letom
in
leta.
Poudarili. —
Prav
h rast potrebujem.
Ravno
priden je,
saj
nadarjen ni.
Prav (čisto, kar)
ničesar se ne bojim.
Prav (ravno,
natančno) sedem
jih potrebujem.
Zdaj si pa
le
izberi! Ljudje so
le
od daleč gledali. Si
vendar
(le, vendarle)
prišel!
Saj
veš, kako je.
Vsaj
nagajaj nikar ne, če že
pomagati nočeš! Ti
samo
govori, drugo bo že moja skrb! Že hodi
tako, da ni za nikamor.
Posebno (zlasti, predvsem)
to povej, da ga
tu
skoraj (domala)
nihče ne pozna.
285
