do izrečene misli. Seveda niso nujno potrebne, ker vprašalni smisel
stavka izražamo tudi s posebnim besednim redom v stavku in še
bolj z glasom, ki se proti koncu stavka viša, namesto da bi padal.
4. Z v a l n i c e . Sem štejemo take izraze, ki z njimi ogovarja
mo in pozivamo v razgovoru; zaradi tega imajo nekak značaj
velelniških in zvalniških okamnin. Čeprav nekateri izrazi nimajo
nobene zveze z glagolom, so, po vlogi podobni velelnikom, dobili
tudi ti dvojinsko in množinsko velelniško obrazilo
-ta
in
-te: na,
nata, nate! nu, nujta, nujte! jeli, j elita, j elite! no; bali, balita, balite!
(= pridi sem!);
le; lemoj
<
ljubi moj, lemojta, lemojte!
Take oblike
so nastale po vplivu nekaterih pravih glagolskih okamnin:
lej,
lejta lejte!
<
glej, glejta, glejte! viš, vita, vite
<
vidiš, vidita, vidite!
Iz
p ojdi, p ojdita, pojdite!
je v govoru nastala oblika
pej, p ejta,
pejte !
v pomenu začudenja ali odklanjanja. Tudi
daj, dajta, dajte!
in
dej, dejta, dejte! beži, bežite!
so pogosto le še izraz poziva. V tej
obliki in rabi so tak i izrazi enaki tudi medmetom, kamor bi lahko
prišteli večji del vseh miselnih prislovov.
Predlog (prepozicija)
Splošno
Kaj je. — Vračal sem se
z
lova in šel po vrtnem drevoredu.
Bojuje se najm lajši med junaki
za
vero staršev,
za
črte,
za
bogove
nad
oblaki. Svoji
k
svojim!
Pri
nas je bila
z
življenjem trda ko
malokje. Oče je vstal
izza
mize in me
skozi
naočnike nepremično
gledal.
Ležeče tiskane besede imenujemo p r e d l o g e (prepozicije),
ker jih postavljamo (predlagamo) pred imena. Te besede so nepre-
gibne in izražajo razm erje med dvema predmetoma. Vežejo se pa
z vsemi skloni, samo z imenovalnikom ne.
Vezava. — Predlogi se vežejo z enim ali več skloni, in sicer:
z rodilnikom
brez, do, iz, od:
brez vzroka, do noči, iz ljubezni,
od lanskega leta;
z dajalnikom
k (h), kljub, vzlic, proti:
k večeru, kljub obljubi,
vzlic domnevam, pro ti sovražniku;
s tožilnikom
čez, raz, skoz(i), zoper:
čez hribe in doline, raz
streho, skoz oblake, zoper brata;
z mestnikom o,
pri:
o praznikih, pri sosedih;
19 Slovenska slovnica
289
