obučtka za presežnost. Podobno je s prislovoma
p red
in
prej
ter s se
stavljenko
prejkone
ali z izrazom
prej ko mogoče.
V eliko
in
malo
imata v primerniku in presežniku dvoje prišlovne
oblike z različnim pomenom, ki ju je treba dobro ločiti. Pazi tudi na
razloček med
bolje
in
bolj:
Piši
veče,
to je premajhno! Napiši
več
, to je
premalo! Ker je pisal
manje,
je videti
manj.
3. Če hočeš kaj opraviti, moraš p riti
bolj zgodaj. Najbolj prav
bi bilo, ko bi bil doma ostal. To je še
bolj narobe kakor
prejšnje.
Šlo jima je zmeraj
bolj navzkriž.
Sedel si
bolj spredaj
ko jaz. P riti
morata še
bolj skupaj. Bolj narazen
ne gre.
Nekateri krajevni, časovni in načinovni prislovi pomensko do
puščajo več stopenj. Te stopnje opisujemo z
bolj
ali
najbolj
kakor
pri pridevnikih, ki jih ne stopnjujemo z obrazilom. Tako lahko
opisujemo stopnje prislovov. Stopnjo lahko izražamo tudi s poudar-
nimi prislovi:
prav
,
čisto, vse, popolnoma, docela
,
povse, povsem
itd.
Nekak presežnik pomenijo tudi sestavljenke, kakor
navsezgodaj,
navsezadnje
,
vsepovsod
ipd.
Pomni.
V zvezi s primernikom se pogosto uporabljata zaimenska
prislova mere
čim
in
tem
v pomenu
kolikor
—
toliko.
V tem pomenu
se pišeta ločeno od primernika. Včasih pa se uporablja
čim
tudi sam
in se veže s primernikom v pomenu
kar
+
presežnik
ali
kar se da
+
+
osnovnik;
v takih primerih se piše
čim
skupaj s primernikom, npr.
čimprej, čimbolj, čimveč, čimdalje, čimbolje
itd. =
kar najprej, kar
najbolj, kar največ
itd. ali:
kar se da hitro
itd.
4.
Rada
hodi v šolo, še
rajši
pa domov.
Rad
stoji,
raje
sedi,
naj
raje
leži.
Pogosto
p rihaja k nam. Kaj berilo bo vam pomagalo, ako
bo se vse
drugače
govorilo? Ali je to
prav
?
Res
škoda bi bilo! Ali
res
misliš proč?
Zlepa (zlepo)
ne opraviš nič,
zgrda (zgrdo)
pa še
manj. Kar
scela
je menda vendar ni požrl?
P ri oblikovanju prislovov iz pridevnikov imamo več posebnosti.
Rad -a-o rajši (-a -e), najrajši (-a -e)
je po obliki pridevnik, po po
menu in rabi pa prislov. V osnovniku se redno ujema z osebkom
v spolu in številu, v primerniku in presežniku pa se navadno rabi za
vse spole oblika na
-i,
kar je tudi nekaka okamnina iz časov, ko
so vsi pridevniški primerniki imeli samo to obliko. Poleg teh oblik je
v rabi tudi
raje
in
najraje.
Bore
(<
bože,
zvalnik od
bog = ubog)
ima danes nepregibno
prislovno obliko in se tako tudi uporablja:
bore malo, bore zanikrn
kot poudarek slabosti, pomanjkljivosti; rabi pa se tudi pridevno:
bore mož, bore mladost
,
bore ljudje
v pomenu
boren borna
-o; še
274
