niki in samostalniki. Kateri glagoli imajo obliko na
-n,
kateri na
-t,
preglej po vrstah!
2. Č
e
so se naveličali, morajo pač delati
naveličani. Sesedeno
ali
sesirjeno
mleko imamo poleti radi. Vsi so bili
začudeni.
Vstal
je lepo
naspan
in
spočit.
Gornji deležniki so narejeni od povratnih glagolov, ki se sicer
zmeraj uporabljajo s povratnim zaimkom
se.
Nekateri teh glagolov
imajo tudi trpnopretekli deležnik, v katerem
se
odpade. Taki delež
niki, tudi iz prigodnih povratnikov, so še
usm iljen, zavzet, skesan,
razgledan, razkoračen, razpočen, prenagljen, zagrizen, zagledan, pre
objeden, razcveten
itd. Večino teh deležnikov občutimo danes kot
prave pridevnike.
3. Krjavelj je bil
zanemarjeno
oblečen.
Ubito
mu je zvenel glas.
Narejeno (naučeno, učeno, zavito, odkrito, pretkano)
je govoril.
V zgornjih stavkih imajo trpnopretekli deležniki vlogo prišlov-
nega določila. Prislovna oblika je narejena kakor pri pridevnikih.
Glagolnik
Oblika. — 1. Ko se je naveličal
pisanja,
se je lotil
branja. Ko-
panje
lazov v poletni vročini je drugače težko delo kakor
kopanje
v hladni vodi. Čez nekaj časa sem zaslišal iz hiše
govorjenje,
nato
vpitje, kričanje, ihtenje.
To je
spreminjevanje, razdruzevanje
in
spa
janje
brez
počitka.
Ležeče tiskane besede so po obliki samostalniki, izražajo pa
glagolske oblike (osebne ali neosebne): Ko se je naveličal
p isa ti. . .
Kopati
laze . . .
k opati se.
To se
spreminja, razdružuje
in
spaja, ne
da bi kaj počilo.
Medtem ko nam osebne glagolske oblike kažejo
dejanje, kako ga opravlja osebek, nam samostalniki povedo le ime
dejanja; imenujemo jih glagolnike.
2. a) oranje, brananje, kopanje, vp reganje, razbijanje, čakanje,
pridobivanje, delovanje, zalezovanje, ponavljanje; vpitje, gretje,
pitje; gorenje, izgorevanje, grmenje, bliskanje, bivanje, bahanje,
dihanje, bedenje, spanje, kmetovanje; čutje, bitje, žitje.
Vsi zgornji glagolniki so narejeni z obrazilom
-je
na osnovi
navideznega trpnega deležnika na -n, -t; navideznega zato, ker
včasih ustrezni glagol nima tega deležnika; tudi nima nobeden
gornjih glagolnikov kakega trpnega pomena, vsi pomenijo t v o r
n o s t . Vsi so narejeni iz nedovršnikov, prehodnih in neprehodnih;
samo glagolniki iz nedovršnikov res zaznamujejo glagolsko dejanje
264
