Osebek
Kaj je. — 1.
Pišem. Piši! Pišite!
—
Učenec piše.
—
Učenci,
učitelj in uradniki pišejo.
Če pravim »pišem«, vem, da sem to j a z . »Piši!« pravim t e b i ,
»Pišite!« pa v a m . — Nosilec dejanja je znan. P ri povedku v 3. osebi
navadno stoji beseda, ki pove, kdo je tista oseba ali stvar, ki to
dela ali ki se z njo to in to dogaja.
Osebek ali subjekt je oseba ali stvar, o kateri nam povedek
pove, da nekaj dela ali da z njo nekaj j e. J e torej nosilec dejanja
ali dogajanja. Izražen je z osebkovo besedo ali p a ga nam kaže
glagolska oblika (1. in 2. os.) ali pomenska zveza.
Po osebku sprašujemo: kdo ali kaj?
Prosti stavek ima lahko -tudi več osebkovih besed
2. a)
Mati
kuha kosilo.
Pridni
najde povsod dosti kruha.
Ta
z drevesa hruške stresa.
Vsi
smo doma.
Eden
izmed vas je to naredil.
Danes
ni ju tri.
Govoriti
je srebro,
molčati pa
zlato. Bob ob
steno
metati
je nehvaležno in dolgočasno delo.
Osebkova beseda je samostalnik ali kakšna druga samostalniško
rabljena beseda (pridevnik, zaimek, nedoločnik, prislov itd.).
b) En
drži ga
je boljši ko dva
lovi ga
. —
Ne kradi!
velja za vse
ljudi. —
Muha, daj kruha!
stoji na starih uljnjakih.
Za osebkovo besedo lahko rabi tudi stavek.
3. a)
Deževalo je.
—
Grmi.
—
Rahlo naletava.
—
Bliska se.
Povedki, ki izražajo naravne pojave, nimajo osebkove besede.
b) Na večer
je bilo.
Ju tri bo na vasi
veselo.
P ri vas
je prijetno,
res mi
je dobro
tukaj. Natanko
se je slišalo,
kako
je reklo:
comp,
comp! Zvon
je bilo slišati
v Carjem gradu. Med tlačani
je zavrelo.
Tako
se bere
v starih knjigah.
V gornjih prim erih ne maramo ali ne moremo izraziti osebkove
besede. Brezosebnost je izražena s 3. os. edn. sr., in sicer v teh
značilnih primerih: b i t i + p o v . d o l o č i l o , b i t i + n e d o l o č -
n i k , p a s i v s se . Brezosebno rabo imamo zato, ker se izraža
nekaj splošnega, nedoločnega.
4. a) P ri Martdnkovih
ni bilo n i k o g a r
doma. Od kosila
ni
ostalo t r o h i c e .
Pod vsakim kamnom
ni
r a k a .
Tudi tu imamo brezosebno rabo, spoznamo jo po srednjem
spolu deležnika. Lahko pa postavimo osebkovo besedo v imeno
valnik, npr. Ni bil
nihče
doma, ni ostala
trohica.
A v gornjih stavkih
nimamo slovniške osebkove besede, pač pa s m i s e l n o .
308
