grajske
pristave
?« — »Tod je najbližja pot,« je odvrnila Terezinka.
Deklica si je nato natrgala rož in jih nesla
domov. Doma
jih je
dala
v vodo. Okoli
ognja zbrani sedimo partizani.
Na gori
stoji
partizan,
v dolino
se tožno ozira.
Ležeče tiskane besede pojasnjujejo vsebino stavka glede na
kraj. To so torej prislovna določila kraja. Zanje se rabijo krajevni
prislovi an imena s predlogi.
Prislovno določilo časa. — J e pa
davi
slanica padla.
Zdaj
zvezde
ugodne vladajo.
Nocoj
je prav lep večer,
ju tri
bo svetel dan.
Sredi
noči, opolnoči
iz sanj se K ralj Matjaž zbud i
Pred leti
je Meti umrl
mož.
Odtlej
sama gospodari. Z moževo sm rtjo jo je zadela velika
nesreča, pa je vendarle
vsa leta
vzdržala.
Večno
narod naš z orožjem
bo svobodo branil.
Prislovna določila časa pojasnjujejo vsebino stavka glede na
čas. Zanje nam rabijo časovni prislovi in imena s predlogi.
Prislovno določilo načina. — a) Z
mehovi pod pazduho
gredo,
v
dolgih
plaščih
suknenih gredo in držijo se
žalostno,
da nikoli
tako.
Polnočni zvon iz visokih lin
krepko
zaklenkal je.
Odločno
odpovej se svoji sreči,
goreče
išči drugim jo doseči!
Brez ključka
je zaklenjeno.
b)
Pet čevljev
merim,
palcev pet.
Na
tisoče
črnih mravelj je
obležalo na bojišču. Na mlaki je bila
za prst
debela ledena skorja.
V skladišču je bilo blaga
na kupe
. Ljudstvo je dalo vsakemu
po
zasluženju
(= toliko, kolikor je zaslužil).
c)
Kakor seme
vrzite mojo srčno kri po doleh in po bregeh!
Ko travnat otok
v puščavi stoji oljkovo drevo.
č) Tisti dan se je Janez prvič
do sitega
najedel. Lev je obsodil
volka
na smrt.
Mati,
v veselje
in
v podporo
vam bom na stara
leta. T rentarski lovec je Zlatoroga
do smrti
ranil. Melkijad je bil
že prvi večer tovarišem
v zasmeh.
d) Janez se je
kljub (navzlic) mrazu
in
lakoti
samo pet mesecev
učil za izkušnjo.
Pri
vsi
bedi
pa je ostal še zdrav. Ob
kruhu
in
vodi
je vzdržal do konca.
e) S
pridnostjo
boš hišo sezidal,
z lenobo
pa podrl. Z
lepim
vedenjem
in
rednim učenjem
si boš u trdil značaj.
Ležeče tiskane besede so prislovna določila načina. Zanje nam
rabijo načinovni prislovi in imena, povečini s predlogi.
Po ležeče tiskanih besedah pod
a
se vprašujemo s
kako?,
a te
besede in besedne skupine izražajo p r a v i n a č i n v stavku.
315
