Prilastek
Kaj je. — Ju rko je kupil
lepega
psa
kosmatinca. Naša prva
luč
je sonce. Dolgost
življenja našega
je kratka.
Ležeče tiskane besede v gornjih primerih ne pojasnjujejo gla
gola, marveč samostalnik. Za taka pojasnila nam morejo rabiti sa
mostalniki, pridevniki, zaimki, števniki itd. Po n jih se sprašujemo
kakšen? čigav? kateri?
Stavčni členi, ki pojasnjujejo samostalnike, so prilastki ali
atributi.
Pridevniški prilastek. — Pod
zeleno
goro leži
ravno
polje.
Mojo
srčno
kri škropite po
planinskih sončnih
tleh!
Zlato
ptičko so ujeli
trije
fan tje
mladi.
Iz
razdrtega
korita
lačna
vrana
sito
pita.
Za prilastke nam v teh stavkih rabijo pridevniki, pridevniško
rabljeni zaimki, števniki in deležniki. Postavljeni so poleg samostal
nika in se ujemajo z njim v sklonu, spolu in številu. Pravimo, da so
prirejeni samostalniku, ki ga pojasnjujejo.
Samostalniški prilastek. — 1.
Peter
Klepec je bil doma v Čabru.
Sinko
potepinko
je pasel kravo
dimko.
Besede, ki v gornjih stavkih pojasnjujejo samostalnike, so sa
mostalniki. V sklonu se ujemajo z ustreznim samostalnikom. To se
pravi, da so postavljeni poleg njega v isto vrsto, da so mu prirejeni.
P riredni samostalniški prilastek se v sklonu ujema z ustreznim
samostalnikom.
2. Slovenska beseda je beseda
praznika, petja
in
vriskanja
. P ri
nesi no tovarišem sat
m edu i
Samostalniški prilastki se tu ne ujemajo z ustreznim samostal
nikom. Niso torej prirejeni, marveč podrejeni.
Podredni samostalniški prilastek se v sklonu ne ujema z ustrez
nim samostalnikom.
3. a) Ciciban je fant od
fare.
Hiša
v bregu
gori. P isanje
po
starem
mi ni všeč. Življenje
brez dela,
skleda
brez jela.
To je bil
beg
iz strahu.
Odpravimo kletev
iz navadel
Dan
po praznikih
ni
pripraven za delo.
Vsi ležeče tiskani izrazi v gornjih prim erih pojasnjujejo samo
stalnike. To so predložne zveze, ki so nastale iz prišlovnih določil
(kraja, načina, vzroka, časa).
b) To je kruh
od včeraj.
Hiša
tam gori
je najlepša.
Tudi prislovi sami ali s predlogi so lahko prilastki.
313
