Stavki po obliki in vsebini. — 1. a) Lačna vrana lačni
verjame.
Sita vrana lačni
ne verjame.
V prvem stavku se glagolsko dejanje z a t r j u j e , v drugem
z a n i k a .
Po obliki so stavki t r d i l n i ali n i k a l n i .
b)
Nič več ni
sužnju drag spanja mrak. Nekaj časa
ni bilo
od
nikoder nič.
Divji mož
nima
pluga ne brane.
N ikjer se ne pase
nobena
kravica,
noben
teliček.
Gornji stavki imajo po dve ali več nikalnic. S kopičenjem
nikalnic dosezamo krepkejše zanikanje.
2. S trita r se je rodil v Podsmreki p ri Velikih Laščah. — Kaj
boš s sekiro, sin, začel? — Sveto služimo sveti domovini! — Naj
čuje zemlja in nebo! O, da z močjo in srečo, slavo nebo ovilo bi
ti glavo!
Gornji stavki nam po vrsti izražajo: pripoved, vprašanje, za
poved, željo. Za pripovednim stavkom stoji pika, za neodvisnim
vprašalnim vprašaj, za neodvisnim velelnim in želelnim pa klicaj.
Ta ločila so utemeljena v različnem izgovoru stavkov.
Po vsebini so potemtakem stavki p r i p o v e d n i , v p r a š a l
n i , v e l e l n i in ž e l e l n i .
Zloženi stavek
Splošno
Kaj je. — Boben
poje.
Rog
doni.
— Boben poje, rog
doni.
—
Boben
poje
in rog
doni.
— Boben
poje,
a rog
doni.
Zagrmelo je.
Zemlja
se je stresla.
—
Zagrmelo je,
da
se je
zemlja
stresla.
Slo je
rahlo kljub navidezni teži, da
so se
noge komaj
dotikale
tal in
je bilo težko
reči, ali rak
leze
ali
plava.
Izmed gornjih stavkov imajo nekateri samo po en povedek,
drugi po dva, zadnji pa jih ima k a r pet.
Kolikor povedkov, toliko stavkov. Dva ali več v celoto zveza
nih stavkov imenujemo zloženi stavek. Med posameznimi stavki
stoji v e z n i k ali l o č i l o .
Glavni in odvisni stavek. — Primerjaj naslednje zglede:
1. Lepa je pšenica. Lepa bo potica. — 2. Lepa je pšenica, lepa
bo potica. — 3. Lepa je plšenica in lepa bo potica. — 4. Če je lepa
pšenica, bo lepa potica.
318
