se samo hvali. Nagrajeni bodo,
kateri
izpolnijo vse pogoje tekmo
vanja. Dobrega srca je,
ki
ljubi glasbo.
b) Ni nam znano,
kdo
je iznašel jadro. Ni jasno,
kaj
meniš.
Kako
nastane bolezen raka, se ne da natančno dognati.
Koliko
je
zvezd na nebu, nam ni znano. Nikomur ni odkrito,
ali
ga čaka
v prihodnosti sreča ali nesreča.
c)
Da
ljud je nismo samo za zabavo na svetu, nas ne sme plašiti.
Največja sreča za človeka je,
če
je zdrav.
V vsakem prim eru gornjega podredja imamo po dva stavka.
Po vseh odvisnikih se vprašujemo s
kdo ali kaj?,
so itorej sami
osebkovi odvisniki. V prim eru pod
a
jih vežejo z glavnimi stavki
oziralni zaimki, pod
b
vprašalni zaimki in prislovi, pod c pa vez
nika
da
in
če.
P rvi so torej oziralni, drugi odvisno vprašalni, tretji
pa vezniški stavki.
Osebkovi odvisniki se vežejo z glavnimi stavki: a) z oziralnimi
zaimki, b) z vprašalnim i zaimki in prislovi (povedni izraz povečini
v 3. os. edn. sr. sp.!), c) z veznikoma
da, če.
Povedkov odvisnik. — Analiziraj tale stavek:
Ščuka je v vodi
,
kar je volk v gozdu.
Ščuka je v vodi (A)
V glavnem stavku je povedno določilo nadomeščeno z odvisni
kom; tega veže z glavnim stavkom oziralni zaimek.
Odvisnik, ki nadomešča povedno določilo glavnega stavka, se
imenuje p o v e d k o v o d v i s n i k (predikatni stavek).
Predmetni odvisnik. — 1. Analiziraj prosti in zloženi stavek:
Čas ozdravi bolečine.
Čas ozdravi, kar boli.
↓
kdo
ali kaj?
kar je volk v gozdu (a)
pov. odv.
ozdravi
čas ozdravi (A)
↓
koga
ali kaj?
↓
koga
ali kaj?
bolečine
predm. 4
kar boli (a)
predm. odv.
326
