II. P r i m e r j a l n i o d v i s n i k . 1. Analiziraj tale dva stavka:
Po
svojih močeh pomagaj
bližnjemu!
pomagaj
Kolikor moreš, pomagaj
bližnjemu!
pomagaj bližnjemu (A)
↓
koliko?
↓
koliko?
po svojih močeh
prisl. dol. n.
kolikor moreš (a)
prisl. odv. n.
Odvisnik nadomešča prislovno določilo načina in izraža mero
ali tudi primero, kako se dejanje glavnega stavka godi.
Odvisniki, ki pojasnjujejo povedek glavnega stavka s kako
primero, se imenujejo p r i m e r j a l n i o d v i s n i k i (kompara
tivni stavki).
2. a) Oče je prišel,
kakor
je bil obljubil.
Kakor
se posojuje,
tako
se povračuje.
Kolikor
jezikov znaš,
toliko
ljudi veljaš.
Čim
bliže prihaja jutro,
tem
bolj bledijo zvezde. Več
ko
lakomnež ima,
več hoče imeti. Teci,
kar
najh itreje moreš!
V vseh gornjih primerih izražata glavni in odvisni stavek ena
kost ali mero dejanja. Vežejo pa odvisne stavke z glavnimi oziralni
načinovni prislovi
kakor, kolikor, kar
ali pa primerjalni
ko
in
čim - tem.
V glavnem stavku more stati kazalni načinovni prislov.
b) Lepše piše,
kakor
govori.
Nič ni
lepšega,
kakor
je resnico
ljubnost v vseh rečeh. Laže bi ga nosil,
ko
poslušal.
V teh primerih izražata glavni in odvisni stavek neenakost
dejanja. Veže pa se tak primerjalni odvisnik z glavnim stavkom
z veznikom
kakor
in
ko.
Neenakost se izraža s komparativom.
c) Janez se dela,
kakor da
ne zna do pet šteti.
Kot bi
mignil,
izgine vse z mize. Govori,
ko da bi
rožice sadil.
Dejanje odvisnega stavka ni resnično, a izraža podobnost. Take
prim erjalne odvisnike vežejo z glavnim stavkom vezniki:
kakor da,
kot bi, ko da bi.
P rim erjalni odvisniki izražajo: a) enakost dejanja z glavnim
stavkom ali mero, b) neenakost dejanja, c) podobno dejanje.
III. P o s l e d i č n i o d v i s n i k . 1. Analiziraj:
Bilo je (tako)
mraz, da je drevje pokalo.
bilo je (tako) mraz (A)
↓
kako?
da je drevje pokalo (a)
prisl. odv. n. (posledični)
331
