2. Kakove so te besede,
ki
sem jih slišal?
Kdor
pod orehovo
senco leži, oreha ne dobi. V Jugoslaviji so dobili zemljo tisti,
ki
jo obdelujejo. A kje je še tako kraljestvo,
kjer
lepša devojka živi?
Koder
se nebo razpenja, grad je pevca brez v ratarja.
Kadar
lipa
cvete, ji ne m anjka čebel.
V gornjih podredjih vežejo odvisnike z glavnimi stavki oziralni
zaimki in prislovi. Take odvisnike imenujemo o z i r a l n e (rela
tivne) stavke.
3. Nihče več ne vpraša,
kdo
je tujec. Prilažič pobara kmete,
kaj
jih je razburilo. Levin ni čutil,
kako
mineva čas. Lovec vpraša
palico,
kam
se ji tako mudi. Francelj se je spomnil,
koliko
lepih
opominov je prejel od matere. Tone je napeto poslušal,
kdaj
se
bo daljni zvok ponovil.
Po obliki so gornji odvisniki vprašalni stavki. Vežejo pa te
odvisnike z glavnimi stavki vprašalni zaimki in prislovi.
Odvisnike, ki jih vežejo z glavnimi stavki vprašalni zamki
in prislovi, imenujemo o d v i s n o ( i n d i r e k t n o ) v p r a š a l n e
stavke. Za njimi ne stoji vprašaj, ampak ločilo, ki ga terja glavni
stavek.
Osebkov odvisnik.
— 1. Analiziraj najprej prosti, potem zloženi
stavek (glavni stavek zaznamuj z
A,
odvisnega z a!):
V prvem primeru imamo prosti stavek, v drugem zloženega,
in sicer podredje. Glavni stavek je drugi stavek
(A).
Iz njega se
vprašujemo po odvisniku
(a) s kdo ali kaj?,
torej enako kakor
po osebku prostega stavka. Osebek prostega stavka
»delavec«
smo
nadomestili s stavkom
»kdor dela«.
Ta odvisnik torej nadomešča
osebek glavnega stavka.
Odvisnik, ki nadomešča osebkovo besedo (subjekt) glavnega
stavka, imenujemo o s e b k o v o d v i s n i k (subjektni stavek).
2. a)
Kdor
za smolo prime, se osmoli.
Kdor
b ra ta izda, je naj-
večji zločinec.
Kogar
je kača pičila, se boji zvite vrvi.
Kar
je dobro,
Vrste odvisnikov
Delavec zasluži plačilo.
zasluži
Kdor dela
,
zasluži plačilo.
zasluži plačilo (A)
↓
kdo
ali kaj?
delavec
os.
↓
kdo
ali kaj?
kdor dela (a)
os. odv.
325
