Stalno stavo imenujemo tisto, po kateri imajo besede stalno mesto
v stavku, npr. naslonke in prilastki. Takih stavčnih členov ne
moremo po svoji volji razvrščali.
Prosta stava
Besedni red je določen s stavčnim poudarkom, to je s tisto
besedo v stavku, ki nosi misel stavka in ki je zaradi tega naj krep
keje poudarjena.
1. Bil
je imeniten grof. Ta grof je šel v Gorjance na lov.
Spremila ga je velika družba prijateljev in lovcev. Grof ugleda
medveda in skoči za njim . Medved šine v goščavo, grof za njim.
Medveda zmanjka in grof vidi, da je v neznanem kraju.
Kadar stavek izraža novo misel, ki ni obsežena v prejšnjem,
je stavčni poudarek v stavku samem, torej neodvisen. Č
e
bi v p ri
povedovanju kaj preslišali in potem vpraaali, kam je šel grof ali
kaj je ugledal, bi bila stava drugačna, ker bi bila odvisna od misli
v prejšnjem stavku:
V Gorjance je šel; medveda je ugledal.
To bi
bil odvisni stavčni poudarek.
2.
Martin je bil na s e m n j u . Kje, praviš, da je bil? N a
s e m n j u je bil Martin.
—
»Čemu pa nam bo koleselj?« vpraša
oče. » K o n j i č k a bom kupil,« je dejal sin. Sin je dejal, da bo
kupil k o n j i č k a .
Neodvisni stavčni poudarek stoji šele tedaj, kadar ga pred njim
stoječe besede toliko pojasnijo, da ga narede umljivega; največkrat
stoji proti koncu ali prav na koncu stavka. Odvisni stavčni poudarek
navadno stavek začenja, druge besede stoje za njim. Nepoudarjene
in manj poudarjene besede se vrste okoli stavčnega poudarka
v redu, kakor so odvisne od njega. Če so glede na stavčni poudarek
v enaki odvisnosti, imajo med seboj poljubno stavo.
Pomni.
N ikoli ni šel m imo, da bi ne bil klobuka snel
,
kolena pri
pognil, oči kv išk u povzdignil ter iz srca zdihnil. L ep je Blegaš! Na vrhu
je v senci, po bregovih pa ga sonce obseva.
V teh in podobnih primerih
je stava pravilna, ker je stavčni poudarek na glagolskem dejanju.
Stalna stava
1. Skozi
neumito
okno sem videl na široko
vaško
cesto, z
ilov
natim
prahom posuto.
Trudna
mati je imela
suh
obraz,
globoke
jame so bile v
njenih
licih.
Mogočni
vojak in
duhoviti samodržec
Julij Cezar je sklenil premestiti
rim ski
prestol na vzhod.
347
