BESEDNI RED
Uvod
Stavek, bodisi prosti ali zloženi, je le po obliki neka samo
stojna celota, po vsebini je zopet del nove večje celote, govornega
odstavka. Stavki našega govora so med seboj v določenem razmerju
ter se med seboj pojasnjujejo in dopolnjujejo. Vsak stavek se mora
nanašati na prejšnjega:
C esar J u s tin ija n je n a p ra v il B e liza rju tr iu m f
.
S p re v o d je čakal
B e liza rja m e d Z la tim i v r a ti in A r k a d ije v im fo r u m o m
. V
p r v i v r s ti
so sta li n a č e ln ik i m e s tn ih za d ru g , za n jim i so se sp o re d ili se n a to rji
in p lem iči, ob lečen i v b ele v a lo v ite o b le k e
, s
sv e č am i v ro k a h . Z a
tem i je p rišel zla t v o z s k ip o m sv. T ro jice. K ro g n je g a so tv o r ili
ča stno stra žo p a triciji, k o n z u la rji in c a rje v i d a ljn i so ro d n iki. Z a tem i
so sta li v b o jn i op ra vi, z z v e za n im i ro k am i, u je ti V anda li. Z a d n ji
m e d n jim i je bil G elim er.
Kako so stavki med seboj zvezani, se vidi iz tega, da bi bila
zveza v govoru takoj pretrgana, če bi kak stavek drugače postavili,
kakor ga zahteva celota. Obrnimo npr. stavke takole:
B e liza rju
je n a p ra v il cesar J u s tin ija n tr iu m f. M ed Z la tim i v r a ti in A r k a d i
je v im fo r u m o m je ča k a l B e liza rja sp re v o d
.
N a č e ln ik i m e s tn ih za
d ru g so sta li v p r v i v r sti.
Ti stavki bi bili le tedaj pravilno postav
ljeni, če bi kdo vprašal,
k o m u
je napravil Justin ijan trium f,
k je
je čakal sprevod,
kd o
je bil v prvi vrsti. Drugačna sprememba bi
dala še drugačen pomen.
Ker so tako posamezni členi v stavku kakor posamezni stavki
v govoru med seboj zvezani, se more približno določiti tudi red,
po katerem se besede v rste. P ri besednem redu ločimo dvojno
stavo: prosto in stalno. P rosta je stava tedaj, kadar besede same
po sebi nimajo določene stave, temveč jo določa pomen stavka.
346
