n e g a (narativnega) sedanjika imenujemo d r a m a t i č n i se
danjik.
Pomni.
Pri menjavanju časov bodi previden!
Že
v istem odstavku
ne sme biti prepogostno, napačno pa je v istem stavku, npr.: Ko
sem
ga
po toliko letih spet
videl
,
me
navda
veliko veselje (prav:
je navdalo).
Včasih je bila taka menjava močno v rabi po tujem vplivu: Na pragu
sem pričakoval
profesorja in, ko
pride
,
povem
mu, kaj
sem videl.
Nekega
dne,
bilo je
poleti,
sedim
na vrtu kraj morja in
gledam
sluznate kepe,
ki so
plavale
po vodi. V tem stavku imamo tako menjavo celo pri nedo-
vršniku. Danes je taka menjava nedopustna za dober knjižni jezik.
7. Deseto poglavje: Oliver natančneje
spozna
značaj svojih
novih tovarišev. Pod podobo na razstavi je stal napis: Nemci
vdero
v vas, jo
zažgo
in
postrele
talce. Povzetek dogodkov v drugi knjigi
Homerjeve Iliade: K ralj
stori
po Nestorjevem nasvetu. Ahajci
sprejmejo
povelje z navdušenjem. Zdaj se zbor
razide,
Agamemnon
pa
povabi
odličnike na kosilo. P red tem
opravi
daritev Zevsu in
ga prosi popolne zmage. — Dne 9. maja 1945: narodnoosvobodilna
vojska
prežene
sovražnika iz zadnjih postojank,
zasede
Ljubljano
in
prevzame
oblast.
Take stavke beremo v napisih poglavij v povestih, pod podo
bami in spomeniki, p ri navajanju vsebine kakega knjižnega dela,
v časovnih pregledih dogodkov.
Pripovedmi sedanjik rabi tudi za napise v povestih in na podo
bah, za navajanje vsebine knjižnih del in v zgodovinskih časovnih
preglednicah. Pravimo mu tudi z a p i s n i sedanjik.
Pomni.
V tem trenutku zvršeno dejanje se razen pri efektivnem
sedanjiku ne da izraziti s sedanjikom dovršnega glagola, ker je to, kar
je dovršeno, prav zato že tudi preteklo. Zategadelj pravimo sicer:
zdaj
delam,
toda:
zdaj sem dodelal
, a ne:
zdaj dodelam.
Poslednje včasih
uporabljamo za izražanje neposredne prihodnosti, npr.
zdaj zdaj dodelam
,
to se pravi: zdaj zdaj napoči tisti trenutek, ko bo dovršni sedanjik
dodelam
postal resnica. Napačna je torej raba dovršnega sedanjika na
mesto dovršno preteklega časa v takile zvezi: V
Dunajskih sonetih Stritar
o b r a č u n a z nasprotniki.
Dovršni sedanjik
o b r a č u n a
meri na
prihodnost, zato utegne bralec po pravici vprašati: Kdaj pa izidejo tisti
Dunajski soneti? Odkod pa pisec ve, kaj bo v njih? Ako si mislimo
obračun izvršen, moramo reči: V
Dunajskih sonetih je o b r a č u n a l
Stritar z nasprotniki.
Obračun pa si lahko mislimo tudi nedovršen, ker
ga je moči brati, dokler so Dunajski soneti ohranjeni. Zato smemo tudi
reči: V
Dunajskih sonetih S tritar o b r a č u n a v a z nasprotniki.
In res
navadno pravimo tako, kadar imamo v mislih branje tiskane knjige;
kadar pa mislimo bolj na tedanji Stritarjev nastop, torej enkraten zgodo
vinski dogodek, uporabljamo dovršni pretekli čas.
16 Slovenska slovnica
241
