sliti
—
premišljevati; zameniti
—
zamenjevati; posvetiti
—
posve
čevati; očistiti
—
očiščevati; podeliti
—
podeljevati.
Gornji glagoli sodijo v IV. in VI. vrsto. Po tra jan ju so prvi
dovršniki, drugi nedovršniki. Osnovi IV. vrste se dodaja pripona
VI. vrste:
premisli-ova-ti
>
premišljevati.
P ri prehodu glagolov IV. vrste v VI. vrsto se pripona -i- spre
meni v
-j-.
P ri tem nastajajo že znane glasovne spremembe.
2. Pogozdovati, občudovati, izobrazovati.
Tudi tem glagolom ustrezajo dovršniki IV. vrste:
pogozditi, za
čuditi se, izobraziti.
Na prvi pogled opaziš, da tvorba ni v skladu
z glasovnimi zakoni; pričakovali bi:
pogoževati, občujevati, izobra
ževati.
To so novinke in niso izpeljane iz glagolske osnove IV. vrste
na
-i,
marveč so narejene po korenskih prvinah, po etimološkem
načelu:
gozd-, čud-o, obraz-. Izobraževati
pa je tudi v rabi, bolj ko
izbrazovati.
3. Kupovati, glasovati, kaznovati, gostovati, potovati, hudovati
se, kljubovati, namestovati (od
namesto),
zadostovati (od
zadosti).
Gornji glagoli, pa tudi njim sorodni glagoli v IV. vrsti
(kupiti
itd.) so izpeljani naravnost iz samostalnikov
(kup, gost, kazen, pot),
pridevnikov
(hud),
prislovov
(zadosti).
V tem prim eru nimamo
glasovnih sprememb kakor pri izpeljavi iz glagola, ker nimamo
pripone
-i-,
ki spremenjena v
-j-
povzroča mehčanje.
4. Urediti — urejati — urejevati; zadostiti — zadoščati — zado-
ščevati; posoditi — posojati — posojevati; naznaniti — »naznanjati
— naznanjevati; obsoditi
obsojati — obsojevati; namestiti —
nameščati — nameščevati; sporočiti — sporočati — sporočevati.
P rvi glagol v gornjih trojicah je dovršnik IV. vrste, drugi in
tretji pa sta nedovršnika
po
V. oziroma VI. vrsti. Pomenskega
razločka med zadnjima dvema ni, a boljše in lepše so krajše oblike
po V. vrsti.
5. Vsi navedeni glagoli (razen v točki 3., ki so imenski) so zlo
ženi. Nezloženi glagolski glagoli te vrste so:
krščevati
(od
krstiti
),
reševati
(od
rešiti
),
srečevati
(od
srečati)
in
plačevati
(od
plačati).
Poudarek v VI. vrsti. — a) Poudarek na osnovi:
svetovati, sve-
tujem, svetuj! svetujte! svetoval, svetovala, nasvetovan, posveto-
vanje.
Tako se morejo poudarjati še:
dedovati, koledovati, moledo-
vati, oprezovati, spametovati, pestovati, p lesnovati, podlazovati,
pomižikovati, zaplečevati, v erovati, omecevati, osebenjkovati, pre-
rekovati.
231
