V opisnem deležniku moškega spola predpona obvezno p ri
tegne poudarek na osnovo:
podelil, razbistril, ublažil, obogatil,
prebudil, precedil, počastil, zadušil, pogasil, oglušil, zagradil, po
gnojil, pokropil, u k rotil, zamoril, prenovil, zaplodil, zarotil, osolil,
zazvonil, omejil
itd.
Pomni.
Velelnik:
ne greši! ne j ezi se!
in
ne j ezi se!
V trpnem delež
niku je včasi osnovna beseda povzročila dvojnico:
naježen
in
naježen,
obdarjen
in
obdarjen, obžarjen
in
obžarjen
,
odtujen
in
odtujen, poživljen
in
poživljen, prismojen
in
prismojen, prikrivljen
in
prikrivljen
,
splašen
in
splašen, slavljen
in
slavljen.
V. v r s t a : p r i p o n a
-a-
Prvi razred: sedanjiška pripona
-a-.
— 1. del-a-ti, del-a-m;
begati, gledati, končati, divjati, hlasta ti, mehčati, ravnati, plačati,
streljati, mešati, menjati.
Nekateri glagoli so narejeni iz glagolov IV. v.:
prosi-ti, v-prosi-
a-ti
>
vprašati; plati-ti, plati-a-ti
>
plačati; mesi-ti, mesi-a-ti > m e
šati; meni-ti, meni-a-ti
>
menjati,
a se je čut za to zvezo izgubil;
zato sta
vprašati
in
plačati
postala dovršnika, kar je v nasprotju
s tovrstnim i tvorbami:
nositi
—
prenašati, razvoziti
—
razvažati
,
pomladiti
—
pomlajati, opraviti
—
opravljati, očediti
—
ocejati,
napojiti
—
napajati.
Podobno je bilo tudi z glagolom
srečati.
2. V ta razred sodijo tudi glagoli, k jer se je med končnim samo
glasnikom podstave in pripono
-a-
razvil
-v-: ču-ti, ču-a-ti
>
čuvati;
obuti, obuvati; ošte-ti, ošte-a-ti
>
oštevati; uspeti, uspevati; peti,
pevati; sedeti, sedevati; deti, devati; ši-ti, ši-a-ti
>
šivati; biti,
bivati; počiti, počivati; užiti, uživati; umiti, umivati; spoznati, spo
-
zna-a-ti
>
spoznavati; ravnati, obravnavati; odigrati, odigravati;
izkopati, izkopavati.
Te vrste glagolske oblike moramo ločiti od glagolov VI. vrste
s pripono
-ova-, -eva-
v nedoločniku in
-uje-
v sedanjiku. Glagoli
s pripono
-va-
po V. vrsti imajo v sedanjiku
-vam, -vaš, -va
itd.,
ne pa
-ujem , -uješ, -uje
itd. kakor glagoli VI. vrste. V nekaterih
narečjih se te tvorbe mešajo in glagoli z
-va-
po V. vrsti pritegujejo
v svojo spregatev glagole VI. vrste:
nakupavati, prem išljavati,
po-
gledavati, spovedavati
itd. namesto:
nakupovati, prem išljevati, po
-
gledovati, spovedovati
itd. V mnogih prim erih je možna oboja
tvorba:
srečavati, srečavam
in
srečevati, srečujem
;
zametavati, za
-
metavam
in
zametovati, zam etujem
;
naletavati, naletavam
in nale-
tovati, naletujem ; prekopavati, prekopavam
in
prekopovati, preko
-
15*
227
