b) Nedoločniško in sedanjiško osnovo imajo enako glagoli
žg-a-ti
—
žg-e-m, tk -a-ti
—
tk -e-m
in
tk -a-m, ph-a-ti pš-e-m
in
ph-a-m.
Ti glagoli so že začeli prehajati v 1. razred te vrste in so danes
dovoljene tud i oblike
suvati, suvam , suvaj-te!
poleg
suj-te ! ščuvati,
-am, šču vaj-te
in
-ajte! pljuvati, pljuvam, plju vaj -ajte
poleg
pljuj
-te! bljuvati, bljuvam, bljuvaj -ajte
poleg
bljuj -te!
toda samo
ruj -te! snuj -te! kuj -te! truj -te!
2.
Sem štejemo tudi glagole
kov-a-ti
—
k u -je-m, snov-a-ti
—
snu-je-m, trov-a-ti
—
tru -je-m,
ki jim
-u-
ozir.
-ov-
spadata h ko
renu in ne, kakor glagolom VI. vrste, k priponi.
Suv-a-ti
je nastalo
iz
sov-a-ti
po sedanjiku
su -jem.
Po sedanjiku so narejene tud i oblike
bljuvati
(za prvotno
bljəvati
),
k lju vati
(za
kljəvati), p lju vati
(za
pljəvati).
Sedanjiki
bljujem, k ljujem, pljujem
so pravilni. P rvotno
rəvati
—
rujem
je dalo pravilno
rvati
—
rujem
in nato po sedanjiku
ruvati
.
Sem štejemo tudi glagole z nedoločniško podstavo na
-e
in
-a,
nedoločniške pripono
-a-,
zev pa zapira
j: se-a-ti > sejati, vejati,
dejati
—
dejem, smejati se; ta-j-a-ti se, majati, lajati, dajati
in zlo
ženke. V sedanjiku imajo pripono
-je-,
nekateri po vplivu 1. razreda
tudi
-ja-: se-je-m, vejem , dejem, sme-je-m
in
sme-ja-m se, tajam
in
tajem, lajam
in
lajem, majam
in
majem, dajam
in
dajem.
Velelnik
delamo s pripono
-i-,
ki se za samoglasnikom spremeni v -j-:
se-i-te
>
sejte, vejte, dejte, smejte se
, toda
otajajte, majajte, lajajte,
dajajte
(dajte
je od
dati).
Glagoli tega razreda imajo v 3. os. mn. lahko tud i krajše oblike
poleg daljših:
berejo
—
bero, ženejo
—
ženo, žgejo
—
žgo, dajejo
—
dajo
(nasproti
dajo
od
dati), smejejo se
—
sm ejo se, majejo
—
majo,
toda samo
sujejo, pljujejo
,
rujejo, sejejo, lajajo, ščujejo.
Po
krajših oblikah delajo deležnik na -č:
beroč, žgoč, pljujoč,
todč
lajajoč.
P o s e b n o s t i .
Smeji
se ko cigan belemu kruhu.
Pogledi
no,
kaj so začeli počenjati otroci! Oko v oko mi
gledi! Glede
na raz
mere je kar dobro.
Glejte,
Rimljani, kako vas je Cezar ljubil!
Povejte
no!
Vedi,
da je laže obljubiti kakor narediti.
Sm e je
se
je rekel to.
Ležeče tiskane oblike ne gredo po V. vrsti, marveč delanja, po
III., deloma pa po brezpriponskem glagolu
vedeti.
Poudarek v V. vrsti. — a) Poudarek na osnovi:
delati>d elam,
delaj! delajte! delal, delala, zdelan.
229
