pujem
(poleg:
prekapati, prekapam); predelavati, predelavam
in
predelovati, predelujem
itd. Glagoli s pripono
-va-
so zmeraj po
udarjeni na zlogu pred njo.
P ri glagolih tega razreda
-jo
v 3. os. mn. ni osebno obrazilo,
marveč je vsaj -j- že od nekdaj sestavni del osnove; zato se sed. del.
na -č dela neposredno iz te oblike:
delajoč, ravnajoč, menjajoč
,
deležniki na
-e
pa iz njihove osnove na
-j-: delaje, ravnaje , menjaje.
P rav od teh primerov se je
-jo
razširil tudi na druge glagole, kjer
ga prvotno ni bilo.
Drugi razred: sedanjiška pripona
-je-.
— 1. suk-a-ti, sučem
(< suk-je-m); lagati, lažem; vihati, višem; metati, mečem; glodati,
glojem; klicati, kličem; rezati, režem; risati, rišem; škripati, škrip-
ljem; zobati, zobljem; devati, devljem; dremati, dremljem; orati,
orjem.
Značilnost tega razreda je:
-ati, -jem.
V zvezi s sedanjiško
pripono
-je- se
konec podstave sprem inja po glasovnih zakonih:
maz-jem
>
mažem, m et-je-m
>
mečem,
škrip-je-m
>
škripljem.
Glagol
(po)stla-ti
ima pravilen sedanjik
(po)stel-j-em, (po)sla-ti
pa
je v sedanjiku preko
poslie-m
dalo
pošljem
lin po asimilaciji
pošljem.
2. Dihati, diham = dišem; dremati, dremam = dremljem; mi
kati, mikam —mičem; devati, devam = devljem; pihati, piham =
pišem; jemati, jemljem; zajemati, zajemam = zajemljem.
Nekateri glagoli V. vrste se lahko spregajo po 1. ali 2. razredu.
V nekaterih govorih so bolj v rabi te, v drugih druge oblike;
v osrednjih narečjih so bolj domače oblike po 1. razredu.
Glagoli tega razreda se v 3. os. mn. prvotno niso končevali na
-ejo,
marveč na
-o: plešo, kažo, orjo, vežo, pišo
; po tej obliki so
tudi narejeni tvornosedanji deležniki na -č:
plešoč, orjoč, vežoč
,
pišoč, jem ljoč, iščoč, kažoč, kopljoč.
P ri glagolih, ki se v sedanjiku
lahko spregajo tudi po 1. razredu, imamo redno sed. deležnik po
tem razredu, ker sicer oblika preveč spreminja podobo (etimološko
načelo zmaguje!):
dihajoč, dremajoč, devajoč, pihaje, trepetaje,
skakaje, joka joč, jo kaje,
ne pa:
dišoč, skakoč, trepečoč, jočoč
ipd.
Tretji razred: sedanjiška pripona
-e-.
— 1. a) V ta razred gre
nekaj glagolov, ki se jim podstava v sedanjiku in nedoločniku loči:
b r-a -ti
< bər-a-ti
gn-a-ti
< gən-a-ti
ber-e-mo < ber-e-mo žen-e-mo < gen-e-mo
zv-a-ti < zəv-a-ti
zov-e-mo< zov-e-mo
228
