kah
p eko, reko, te k o
in v opisnih deležnikih
pekel, rekel, tekel,
segel, legel, mogel.
P o s e b n o s t i .
Otekla noga, preteklo leto, poleglo žito
izra
žajo tudi stanje.
Nosniški razred: n, m. — Napeti < napen-ti, napn-e-m; žeti,
žanjem; kleti, kolnem; ožeti < ožem-ti, ožm-e-m; p rijeti primem <
p ri-jəm-e-m (prim. jam-e-m); vzeti < vz-em-ti, vzamem < vəz-əm-
e-m; oteti, otmem; verjeti, verjamem; vneti, vnamem; zajeti, zaja-
mem, zajmi < zajəmi.
P rvotne oblike so se po glasovnih zakonih precej spremenile.
Danes se glase nedoločniki na -eti (žeti iz nosnika
ž eti
in to iz prvot
nega
ženti).
P rim erjaj podstavo v tehle oblikah:
napeti < peniti
kleti
< klen-ti
napnem < pən-e-m
kolnem < kln-e-m
žeti
< žen-ti
jeti
< jem-ti
žanjem < žən-je-m
jamem < jəm-e-m
Sedanjiška podstava je v oslabljeni prevojni stopnji. Včasih je
polglasnik izpal, ker ni bil poudarjen, včasih se je poudarjen spre
menil v
a: ožəm em
>
ožmem
in
ožamem, vzəm - > v zami
in
vzəm i
itd.
P o s e b n o s t i . 1. Zapomni si velelnike
napni
,
začni, ožmi,
otmi, požnji
ali
požanji, omni
ali
omani, zajm i, zajm i
ali
zajemi,
vzem i
ali
v zemi, vnem i ali vn emi, u jemi, snem i
(ali
snemi).
V na
rečjih se večinoma govori polglasnik:
vzəm
.
2. Trpni deležnik na -t:
zaklet, zapet, požet, ožet, prijet, vzet,
snet, posnet, ujet, otet, omet, vnet
itd.
3. Deležnik na -č pri teh glagolih je redko v rabi:
kolnoč.
Jezičniški razred: r, l. — Umreti < umer-ti, umrem < umər-e-m;
dreti, d rem = derem; po treti, potrem = potarem; žreti, žrem; od
preti, odprem; cvreti, cvrem; zreti, zrem; zavreti (kolo), zavrem;
mleti < mel-ti, mel-je-m, klati, koljem, plati, poljem; prati, porjem.
V nedoločniku je e nastal po premetu. Prim erjaj nedoločnik
in sedanjik:
dreti
< der-ti
odpreti < odper-ti
drem
< dər-em
odprem < odpər-em
tre ti
< ter-ti
mleti
< mel-ti
trem — tarem < tər-em
mel-jem
220
