Glagolske oblike
Kolikor dalje
gremo
iz našega kraja, toliko bolj
se menjajo
živali.
Začni
že vendar!
Hodila sva
dobro uro.
Naj
le
pridejol
Ko
bi bili
v boju
odnehali
mi,
bi bili dobili
moč narodni sovražniki.
Lahko je
reči,
a težko
storiti.
Potlej poj deva orožja
izbirat.
Kakor
dobljeno,
tako
izgubljeno. Uvele
rože um irajo po gredah.
V gornjih stavkih moremo pri nekaterih glagolih določiti osebo,
pri nekaterih ne. Glagolske oblike, ki jim moremo določiti osebo,
imenujemo o s e b n e ; oblike, pri katerih tega ne moremo, pa
n e o s e b n e .
O s e b n e o b l i k e
Spregatev. — »Ivan tako pridno
dela,
zakaj pa ti ne
delaš?«
» J a z da ne
delam?
Ivan, m ar ne
delava,
k ar
moreva
?«
»Kaj pa vi
delate?«
se obrne delovodja do sosednjih delavcev.
»Kaj
stojite
in
gledate
?«
»Mi ne
delamo,
ker
gledamo,
kako o n a d v a
delata.«
»Tisti, ki ne
delajo,
ne
dobe
plačila.«
»Ne
sitnari
! Saj
smo delali
!
Delali bomo
naprej, pa
moramo
pogledati, kako
se bomo
dela
lotili.«
»Delajte
hitro!
Mudi se.
Ako
bi
vsi pridno
delali, bi
že ju tri
zdelali. Naj
torej
dela
vsakdo, kolikor
m ore!«
V gornjih stavkih spreminja glagol
delati
obliko, to se pravi,
spreminja obrazilo, ne pa osnove.
Tudi glagol se pregiblje. P regibanje glagola imenujemo s p r e
g a t e v ali konjugacijo. Glagol s p r e g a m o ali konjugiramo.
P ri glagolu ločimo tri o s e b e in tri š t e v i l a kakor pri
osebnem zaimku.
Čas. — P rim erjaj oblike
delamo, smo delali, dodelali smo bili,
bomo delalil
Glagolsko dejanje se torej godi v sedanjosti, preteklosti,
predpreteklosti in prihodnosti.
P ri glagolu ločimo tudi čas. Slovenščina ima posebne oblike za
sedanji, pretekli, predpretekli in prihodnji čas.
Naklon. — Z glagolskimi oblikami
ne sitnari, delajte
izražamo
povelje, zapoved oziroma prepoved. — Obliki bi
delali, bi zdelali
izražata pogoj. — Z obliko
naj dela
pove gospodar neko željo. —
Oblike
delam, delaš, dela, delamo, so delali, boste delali
podajajo
210
