3. a) Počakaj, da
se umijem , oblečem, obujem,
da
snem!
b) Glej, da
prideš,
da ne
zvrneš,
ne
zamudiš,
da se
poboljšaš!
V glagolih
počakaj
in
glej
se skriva namen, da dočakamo nastop
ali zvršitev dejanja. Potem takem ne moremo reči:
počakaj, da se
um ivam
ali:
glej, da se poboljšuješ!
Za
počakaj, d a
. . . in
glej, d a
. . . stoje v sedanjiku dovršniki.
Dovršni glagoli. — 1. Jože je šel z očetom na Dolge njive. Sedel
je in
vzel
knjigo iz torbice. Med branjem je nevede
segel
p redse.
Nenadoma ga je mrzlo
spreletelo.
V trav i se je nekaj
zganilo
in
grozljivo
siknilo
. Jože je
pogledal:
bil je modras.
Nekateri dovršni glagoli zaznamujejo v trenu tku zvršeno de
janje: začetek in konec je v istem hipu. Takim glagolom pravimo
t r e n u t n o d o v r š n i . Njihovo dejanje moremo ponazoriti
z znamenjem: X
2. Jernej je zgodaj
legel
in naglo
zaspal.
Drugo jutro se je
zbudil, še preden so petelini
zapeli.
Stopil je k vodnjaku,
zavrtel
vitel in spustil vedro. V kozici je
zacvrčala
mast, po hiši je
zadišalo
.
Nekateri dovršniki zaznamujejo trenutek, ko se dejanje začne
in se potem lahko nadaljuje. Takim glagolom pravimo z a č e t n o
d o v r š n i . Njihovo dejanje moremo ponazoriti z znamenjem:
3. Kdor dolgo izbira, navadno slabo
izbere.
Kdor rad pleše,
kmalu
dopleše.
Ded je vso zimo vil prejo, pa ni
dovil.
Kakor se
znosi,
tako se
raztrosi.
Ti si ga
zmešal
in
zmamil.
Nekateri dovršniki zaznamujejo konec dejanja, to je hip, ko
se dejanje po daljšem tra jan ju konča. Takim glagolom pravimo
k o n č n o d o v r š n i . Njihovo dejanje moremo ponazoriti z zna
menjem: — > X
Nedovršni glagoli. — 1. Koder sonce
teče,
povsod k ruh
se peče.
Leži, leži
ravno polje.
Pleši, pleši,
črni kos!
Plete,
ko da bi otrobe
vezal.
Kar se
vleče
, ne uteče. Kdo
zna
noč razjasniti, ki
tare
duha.
Kdor v brezno
leti,
se za robido
lovi.
Morje valove
žene.
Veter
veje
, s snegom
seje.
Narod, ki
brani
svoje pravice,
zmaguje
in bo
vedno
zmagoval.
Ležeče tiskani glagoli izražajo nepretrgano trajajoče dejanje,
začetek in konec nista zaznamovana.
Nedovršnike, ki izražajo kako nepretrgano trajajoče dejanje,
imenujemo t r a j n e (durativne) glagole. Njihovo dejanje moremo
ponazoriti z znamenjem: <
—>
204
