pridevniki. Kljub tej oblikovni enakosti z vrstilnimi števniki jih
pišemo brez pike p ri številkah. Včasih bi bila mogoča tudi dvoumja
zaradi te oblikovne enakosti. Tudi to je eden vzrokov, zakaj se
zmeraj bolj uveljavlja nepregibnost glavnih števnikov, ki postajajo
bolj in bolj prislovni izrazi količine, kakor sta že
sto
in
tisoč.
Sto
in
tisoč
ostaneta v odvisnih sklonih navadno nespreme
njena, a samostalnik za njima stoji v sklonu, kakor da sta
tisoč
in
sto
pridevnika.
4. Do mesta je še
dobro uro.
Na v rtu je
štiri metre
drv. Samo
kratko urico
sem zadremal.
Vsako uro
se spominjam tvoje nesreče.
— Saj n e meri tri
metre,
ampak
tri sežnje.
Dokler je živel, se n i
govorilo
polovico
toliko o njem. Niti
dva dni
n i zdržal. Niti
m i
nuto
n i s e m zamudil.
Na vprašanje k o l i k o ? k a k o d o l g o ? so glavni števniki
prislovna določila mere in stoje v tožilniku; v tožilniku ostanejo
tudi p ri zanikanem povedku.
Vrstilni števnik
Kaj je. —
Prvi
maj je praznik delovnega ljudstva vsega sveta.
Tretji
mesec v letu je marec ali sušeč. Ti tam
šesti
v
drugi
klopi,
koliko je petk rat šest? Josip S trita r se je rodil
6. III. 1836. (šestega
— namreč dne —
tretjega
— namreč meseca —
tisočosemstošest-
intridesetega)
leta v Podsmreki pri Velikih Laščah.
V rstiln i števn ik i nam zaznamujejo vrstn i red stvari.
Vrstilni števniki so:
a) p rvi -a -o, drugi -a -o, tre tji -a -e, četrti -a -o;
b) peti -a -o, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, stoti, tisoči;
c) enajsti, devetnajsti, dvajseti, devetdeseti;
č) enaindvajseti, dvaindvajseti, devetindevetdeseti;
d) stoprvi, dvestodrugi, tisočtretji, devettisočstoti, tritisoči.
Števniki
1
do
4
imajo vrstilne oblike (a) od drugih osnov kakor
ustrezni glavni števniki. — Vsi drugi števniki delajo vrstilno obliko
z obrazili -i
-a -o (-e)
za različne spole, le
sto
ima obrazilo -ti
-ta -to;
m ilijonski
-
a -o
je pravi pridevnik iz
milijon.
Po obliki so vrstilni
števniki določni pridevniki brez nedoločne oblike. Zato tudi ločimo
danes vrstilni števnik
drugi
od nedoločnega zaimka
drug (kdo drug
,
nihče drug, ves drug = drugačen
itd.). P ri njih ločimo sklon, spol
in število. V sestavljenih števnikih prevzema vrstilno obliko samo
zadnji; pišemo jih skupaj razen
sto(ti)
in
tisoč(i).
Kadar jih pišemo
s številko (in to je zmeraj, kadar imamo sestavljene števnike),
stavimo vedno piko za njimi.
13*
195
