Glavni števniki se sklanjajo. Č
e
jih pišemo s številkami, jih
pišemo brez pike, čeprav so enaki vrstilnim števnikom v množini.
Sklanja se zmeraj samo zadnji števnik v sestavi.
1. eden en eno ena dva dve trije tri štirje štiri pet
2.
enega
ene
dveh
treh
štirih
petih
3.
enemu
eni
dvema
trem štirim petim
4. enega en eno eno dva dve
tri
štiri
pet
5. pri enem eni
dveh
treh
štirih
petih
6.
z enim eno
dvema
trem i
štirimi
petimi
Po zgledu
pet
sklanjamo števnike od 5—
99
in vsa sestavljena
števila.
—
Pet
ima orodnik tud i s
petemi.
Pomni.
Eden
—
en ena
-o ima po pomenu sicer samo ednino, a se
oblikovno rabi tudi v množini, npr. pri množinskih samostalnikih: Imel
je troje čevlje,
eni
so bili še čisto novi.
Ena
vrata so držala na hodnik,
ena
na stopnice,
ena
pa na verando. Preštel sem vilice in opazil, da
ene
manjkajo.
2. Svojo najdbo je preskusil v
sto (tisoč)
primerih. Napadali so
s
petsto
bombniki in s
tisoč
lovci.
Od tri tisoč (devetsto)
mož mi
jih je ostalo tiste dni komaj nekaj desetin. Skrivnost je zaupal
sto (tisoč)
preskušenim ljudem.
Števnika
sto
in
tisoč
se navadno ne sklanjata.
Pomni.
Včasih pa nam rabita
sto
in
tisoč
kot prava samostalnika:
Stalo je je lepe
tisoče.
Precej
tisočev
bi dal, da bi to dočakal.
Pri
vseh
tisočih
je skopuh stradal.
Na tisoče
ljudi je bilo nesrečnih tisto noč.
Naj se baha s
tistim i
tisoči! —
Od sedmih tisočev
mi je ostal ta drobiž.
Okoli dveh sto
bo tehtal. Obupal sem
nad
svojimi
devetim i tisoči.
Na
mesto sto, ki se je včasih tudi sklanjal, se danes večkrat sliši samostalnik
stotina:
na stotine ljudi je prišlo.
3. V jeziku se čuti močno nagnjenje k temu, da dobe števniki
v govoru t ako nepregibno stalno obliko, kakor jo imajo v številkah:
to nagnjenje pospešuje zlasti strokovno matematično izražanje,
tehnično urejan je življenja pa tudi visoka števila, kakršnih ljudje
nekdaj niso poznali in jih sedaj sprejemajo kot tuje značke. Medtem
ko se pri nižjih števnikih, zlasti enicah in nesestavljenih deseticah,
sklanjatev še dosti redno uporablja, se skoraj enako redno opušča
pri visokih sestavljenih številih. Včasih pa kar redno opuščamo
sklanjatev:
192
