Slovenska slovnica 1964 - page 205

2. a) Kaj me
suješ
? Kar naprej
strelja,
pa nič ne ustreli. Mladost
je norost: čez jarek
skače,
kjer je most.
b) Zmerom svojo
goni
slavček. Kadar prosi, zlata usta
nosi
.
Vsako noč nekaj okoli hiše
lazi.
Vso zimo smo
vlačili
d rva z gore.
Suvati, streljati, skakati
pomeni večkrat
suniti, ustreliti, skočiti.
V njih se ponavlja trenutno dejanje.
Goniti, laziti
,
nositi
pomeni
večkrat
gnati, lesti, nesti.
Tudi v njih se dejanje ponavlja, a to
dejanje je trajajoče.
Nedovršnike, ki izražajo ponavljanje kakega dejanja, imenu­
jemo p o n a v l j a l n e (iterativne) glagole. Izvajajo se iz trenutno
dovršnih ali tra jn ih glagolov. Njihovo dejanje moremo ponazoriti
z znamenji: X X X ali <—> <— > <—>
Menjava vida. — 1. a) reči — rekati, dahniti — dihati, počiti —
počivati, počiti — pokati, ganiti — gibati, pičiti — pikati, skočiti
— skakati, pihniti — pihati, migniti — migati, deti — devati, dati
— dajati, pasti — padati, plačati — plačevati, kupiti — kupovati;
b) nesti — nositi, gnati — goniti, vesti — voditi, grebsti —
grabiti, čuti — čuvati, umeti — umevati, biti — bivati, vleči —
vlačiti, lesti — laziti, blesti — bloditi.
V zgornjih skupinah imamo same nezložene glagole. Če jih
primerjaš, boš dognal, da imajo glagoli iste skupine iste korene
v različnih oblikah (prevoj, daljšanje samoglasnikov, daljšanje ko­
rena z novimi priponami), da imajo različne pripone, ki včasih
posegajo tud i v spremembo soglasnikov. Vse to spreminja glago­
lom podobo in z njo tudi vid; dovršni glagoli pod
a
postajajo
nedovršni, a tudi nedovršnikom pod b sprem inja pomen, da tra j­
nike spreminja v ponavljalne ipd. Izrazna sredstva glagolskemu
vidu so torej spremembe v korenskih samoglasnikih (prevoj, dalj­
šanje), daljšanje podstave z novimi priponami (npr. -a,
-va-, -ova-)
in s tem tudi sprememba glagolske pripone.
Glagolski vid je pogosto izražen že v podstavi sami: glagoli
menjajo svoj vid s prevojem ali daljšanjem korenskega samoglas­
nika, z daljšanjem podstave in s privzemom nove pripone.
Pomni.
Nekateri glagoli imajo nedovršnike tudi iz drugih osnov:
reči — praviti, vreči — metati ipd.
2. a) izleči, naleči, obleči, odleči, poleči, prileči, podleči, razleči,
žaleči, uleči se; nasesti, posesti, presesti, zasesti, usesti se;
b) naležati se, obležati, poležati, zaležati, preležati, uležati se;
nasedeti se, posedeti (klobuk), presedeti (kazen), zasedeti se;
205
I...,195,196,197,198,199,200,201,202,203,204 206,207,208,209,210,211,212,213,214,215,...352
Powered by FlippingBook