skih dovršnikov z ustreznim i nedovršniki tam, k jer imamo po dva
nezložena nedovršnika, npr.
nesti
—
nositi
. Kakor je gotovo, da
se je oblika -
našati
razvila iz
nositi
(s podaljšanjem korenskega
o >
a
in s privzemom nove pripone
-a-: nasia ti> našati),
tako je
zanimivo, da imamo
izpodnašati, odnašati, oponašati, prinašati, pri
zanašati, unašati se, vnašati,
čeprav nimamo ustreznih zloženk pri
glagolu
nositi,
ampak samo pri glagolu
nesti.
V to vrsto tvorb
sodijo tudi nekateri nezloženi glagoli, ki so na podoben način
podaljšali korenski samoglasnik in spremenili pripono:
sedati, legati,
jemati,
zlasti pa glagoli s priponami
-ova-, -va-
in -a-. Tako nare
jenim glagolom, ki imajo povečini ponavljalni pomen, predpone
ne spremene vida.
Sestava s predponami določa glagolom pomen, nezloženim
trajnikom večinoma spreminja tudi vid. Zloženim dovršnikom pa
je jezik s spremembo podstave ustvaril tudi ustrezne zložene ne
dovršnike z daljšanjem korenskega samoglasnika in s spremembo
pripone; sem sodi tudi nekaj nezloženih nedovršnikov, katerim
nobena predpona ne spremeni vida.
3. Ko vidi p rijatelja v senci ležati, še sam
prileže.
No, sedaj jo
je tudi sam skupil, to se mu
prileže
(= prav mu je). Suknja se mu
lepo
prileže.
Tovariš mu
poda
roko. Klobuk se ti lepo
poda.
— Ne
utegnem
si časa, da bi mogel priti. Ne
utegnem
priti. Ne
utegnem
plačati. To ti
utegne
še prav priti. — Dim mu je
zalegel
(= zaprl
sapo). Tudi ajda veliko
zaleže.
Fotografiral
nas je v trenutku naj večjega smeha, drugače
foto
grafira
celo večnost. Danes smo vso uro
analizirali.
Ko smo začeli
analizirati,
se mi je zdelo strašno dolgočasno. Ko pa sem začel
sam
analizirati
doma, nisem mogel nehati; ko so me klicali jest,
sem rekel: »Počakajte, da
analiziram
še ta stavek!« Imel sem pet
strani
analiziranih
stavkov. — »Počakaj, da še teti
telefoniram,«
je rekel, sedaj že pol ure
telefonira!
»Počakaj, še tale prst
operi
ram,
potem pa takoj pridem!« Ko pa je začel
operirati,
je videl,
da se bo operacija zavlekla. — Nenadoma mu je za hrbtom
eksplo
dirala
ročna granata. Vso noč so
eksplodirale
granate.
P ri nekaterih domačih glagolih se je včasih izgubil čut za
prvotni vid, kadar jih rabimo v prenesenem pomenu. Tako ima
utegniti
v prvotnem pomenu še zmeraj dovršni pomen, v okrajšani
rabi z izpustitvijo predmeta in odvisnika pa je dobil pomen glagola
m oči
in z njim nedovršni pomen:
ne utegnem priti
(= si ne utegnem
časa, da bi mogel priti);
ne utegnem plačati
(= si ne utegnem
denarja, da bi mogel plačati). — Kako občutljiv je naš jezik za
207
