donesti, iznesti, nanesti, obnesti se, odnesti, izpodnesti, ponesti,
prinesti, prizanesti, raznesti, znesti, vnesti, zanesti, prenesti, unesti
se — donositi, iznositi, nanositi, obnositi, ponositi, raznositi, za
nositi, znositi, prenositi;
c) izlegati, nalegati, oblegati, odlegati, polegati, prilegati se,
podlegati, razlegati se, zalegati, prelegati, ulegati se; nasedati, po
sedati, presedati, zaisedati, usedati se;
donašati, iznašati, nanašati, obnašati se, odnašati, ponašati se,
izpodnašati, prinašati, raznašati, znašati, vnašati, zanašati, prena
šati, unašati se.
Zgornji zgledi nam kažejo s predponam i zložene glagole. V slo
venščini so glagoli lahko zloženi s tem ile predlogi ali predponami:
do, iz, na, nad, o, ob, od, po, pre, pri, pro, raz, s
ali
z, so, u , v, vz, za.
Seveda nima vsak glagol oblik z vsemi temi predponami, ta ima te,
drugi druge, ta ima več, drugi manj zloženk; včasih ima lahko isti
glagol tudi po več predpon:
izpod-, preob-, izpre-, poraz-, pripo-,
prena-
itd.
Dovršnim nezloženim glagolom predpona dopolnjuje pomen
s svojim pomenom, a ne spreminja vida; glagoli ostanejo dovršni
(pod
a).
Tu torej predpona glagol samo pomensko dopolni.
Nedovršnim nezloženim glagolom predpone večinoma določajo
in omejujejo pomen na določen trenu tek njihovega potekanja ter
jim tako spreminjajo vid: nedovršniki postanejo dovršniki (pod b).
V tem p rim eru torej opravlja predpona dvojno vlogo: a) dopolnjuje
glagol s svojim pomenom in b) sprem inja glagolom vid iz nedo
vršnega v dovršnega. Vendar zadnje ne velja za vse nezložene
nedovršnike;
sedati, legati, padati, plačevati, kupovati
in podobni
glagoli tudi zloženi ostanejo nedovršni:
nasedati, presedati, posedati;
napadati, odpadati, razpadati
itd.;
izplačevati, odplačevati, prepla-
čevati
itd.;
nakupovati, prekupovati
itd. Oblike teh glagolov so že
nezložene narejene kakor glagoli pod c.
Nedovršniki pa bi bili silno prikrajšani v svoji izrazni možnosti,
ako ne bi imeli tudi oni sposobnosti, d a določajo svoj pomen
s predponami. Zato je jezik iz zloženih dovršnikov naredil ustrezne
predponske nedovršnike, jim spremenil podobo — vid tako, kakor
nezloženi dovršniki delajo nezložene nedovršnike: z daljšanjem
korenskih samoglasnikov in z novimi priponami. Tako je dobila
glagolska podstava v zloženih nedovršnikih tako podobo, kakršne
v nezloženi obliki glagol največkrat sploh ne pozna:
-našati, -ganjati,
-gajati, -v aja ti, -hajati, -birati
itd. Kako močno je v jeziku tako
nagnjenje k nedovršnim tvorbam, nam kaže prim erjava predpon-
206
