Slovenska slovnica 1964 - page 216

nes-ti — nos-i-ti — p re-naš-a-ti (< nos-i-a-ti); za-vre-ti (< za-ver-ti)
— za-vir-a-ti; kla-ti (< kol-ti) — kol-je-m itd. Ta je enaka korenu,
če je glagol izpeljan neposredno iz korena; take glagole imenujemo
k o r e n s k e , npr.:
nes-ti
,
nes-e-m, nes-i-te; pi-ti
,
p i-je-m ; gor-e-ti,
gor-i-m; kup-i-ti; gas-ni-ti.
Glagole pa izpeljujemo tud i iz imen
in glagolov; če so izpeljani iz imen, jih imenujemo i m e n s k e ,
npr.:
m isl-i-ti
od
m isel; del-a-ti
od
delo; venč-a-ti
od
venec; kupč-
eva-ti, k upč-uje-m
od
kupec; kopn-e-ti, kopn-i-m
od
kopen kopna -o;
če pa so izvedeni iz drugih glagolov, jim pravimo g l a g o l s k i ,
npr.:
plač-a-ti
in
plač-eva-ti, plač-uje-m
od
plat-i-ti; zamenj-a-ti
,
zamenj-eva-ti, zamenj-uje-m
od
zamen-i-ti.
Tu podstave niso enake
korenu. V kakšnem razmerju so si koren, podstava in osnova pri
glagolu, naj ponazori analiza sestavnih delov glagola
prekupčevati:
del imenske nedoločniška
predpona
koren
osnove
pripona
obrazilo
I
I
I
I
pre-
-kup -
-č-
-
eva-
-ti
__________ p o d s t a v a ____________________________
n e d o l o č n i š k a o s n o v a
Seveda niso pri vseh glagolih zmeraj zastopane vse te sestavine.
Podstava se v svojem koncu sprem inja po glasovnih zakonih, če
tako zahteva srečanje s pripono ali z obrazilom:
pih-a-ti
piš-e-m
<
pih-je-m; kaz-a-ti
kaž-e-m
<
kaz-je-m; ostrig-el
ostriž-en
<
ostrig-en
ostriči
<
ostrig-ti
ostriz-i
<
ostrig-i.
Take spre­
membe ne podirajo stalnosti podstave.
Priponski glagoli.
— Oglej si naslednje glagolske oblike ter p ri­
merjaj njih sedanj iško in nedoločniške osnovo.
tres-ti
su-ni-ti vid-e-ti hval-i-ti del-a-ti kup-ova-ti
tres-e-mo su-ne-mo vid-i-mo hval-i-mo del-a-mo kup-uje-mo
Gornje glagolske dvojice stoje v nedoločniku in sedanjiku. Ako
odbijemo nedoločniške obrazilo
-ti
in sedanjiško obrazilo
-mo
za
1. os. mn., dobimo nedoločniške in sedanjiško osnovo. Te dve osnovi
se v večini primerov n e ujemata, vendar pa je obema skupna
podstava. Med podstavo in obrazilom je pripona, nedoločniška
oziroma sedanjiška. Vidimo, da imajo v s i sedanjiki pripono, od
216
I...,206,207,208,209,210,211,212,213,214,215 217,218,219,220,221,222,223,224,225,226,...352
Powered by FlippingBook